<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45284"><dc:title>Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč</dc:title><dc:creator>Mašera,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragan,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza glavnih komponent</dc:subject><dc:subject>faktorska analiza</dc:subject><dc:subject>linearna regresija</dc:subject><dc:subject>makroekonomski kazalniki</dc:subject><dc:subject>pretovor kontejnerjev</dc:subject><dc:subject>severnojadranska pristanišča</dc:subject><dc:description>Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.            </dc:description><dc:publisher>[J. Mašera]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-21 10:39:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45284</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>