Pregled najnovejših študij o strahu pred kriminaliteto : diplomsko delo univerzitetnega študijaMihalič, Vesna (Avtor) Meško, Gorazd (Mentor) kriminalitetastrah pred kriminalitetoštudijediplomske nalogeStrah pred kriminaliteto, ali bolje rečeno človekovo dojemanje varnosti, ni preprost pojav, saj dejansko predstavlja večji problem v vsakdanjem življenju ljudi kot kriminaliteta sama. Cilj številnih dosedanjih projektov in študij ni zmanjšati zgolj kriminaliteto, ampak tudi strah pred kriminaliteto. To je večplasten problem, za katerega ne obstaja jasna definicija, pri posamezniku pa povzroča občutke strahu, tesnobe, ranljivosti, skrbi, negotovosti ter različno dojemanje varnosti in tveganja pred kriminaliteto. V diplomski nalogi smo želeli predstaviti vrste in uporabo najrazličnejših metod ter načinov merjenja strahu pred kriminaliteto. Pri tem smo si pomagali z najnovejšimi študijami opravljenimi v Sloveniji ter v tujini. Želeli smo ugotoviti, s katerimi metodami pridemo do boljših in kakovostnejših rezultatov ter kako se ti razlikujejo od podobnih raziskav opravljenih v preteklosti. Zanimalo nas je, ali ankentiranci resnično občutijo strah pred kriminaliteto kot tak, ali gre le za različno dojemanje varnosti. S primerjavo rezultatov, pridobljenih v podobnih anketah pred nekaj leti, smo prišli tudi do ugotovitev, ki so nam pomagale odgovoriti na vprašanje, ali so rezultati posledica različnega postavljanja vprašanj v anketah. S pregledom orodij in metod, ki se uporabljajo v raziskavah za merjenje strahu pred kriminaliteto, smo ugotovili, da so lahko ta orodja in metode zaradi slabega načrtovanja in izvajanja veliko manj učinovite, kakor bi lahko v resnici bile. Težava nastane tudi pri tem, da orodja ne obravnavajo več pomembnih vprašanj, ki bi bile ocenjevalcem in oblikovalcem v pomoč pri oblikovanju političnih vprašanj v zvezi s strahom pred kriminaliteto. Ta vprašanja naj bi vsebovala razširjenost, pogostost in resnost dogodkov, ki zbujajo strah pred kriminaliteto. Tako bomo posvetili del dizertacije tudi alternativnim vprašanjem ter strukturi vprašanj, ki merijo razširjenost, pogostost in resnost prestrašenih epizod. V. Mihalič]20142014-08-22 08:10:27Diplomsko delo/naloga45314sl