<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45370"><dc:title>Programska oprema in Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferčič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga</dc:subject><dc:subject>programska oprema</dc:subject><dc:subject>blago</dc:subject><dc:subject>prodajna pogodba</dc:subject><dc:subject>pravice intelektualne lastnine</dc:subject><dc:subject>licenca.</dc:subject><dc:description>Konvencija Združenih narodov o pogodbah za mednarodno prodajo blaga je z 81 državami članicami vodilna konvencija na področju mednarodne prodaje blaga. Vendar pa je tehnološki razvoj začasa njenega obstoja močno napredoval, in postavlja se vprašanje širine njene uporabe. 
Prodaja programske opreme je le ena izmed kočljivih tem na tem področju. Začasa nastajanja konvencije uporaba programske opreme še ni bila splošno razširjena, dandanes pa si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Žal pa je še vedno sporno, ali se Dunajska konvencija uporablja za tovrstne pogodbe. Ker je sklepanje pogodb o prodaji programske opreme tako številčno, je nedopustno, da ni poenotenega stališča o uporabnem pravu. 
Zagovorniki stališča, da se konvencija ne more uporabiti za programsko opremo, trdijo, da ta sploh ne ustreza pojmu blaga skladno s konvencijo, saj je neoprijemljiva; vidijo tudi težave v zvezi z izročitvijo v posest. Menijo tudi, da programska oprema ne more biti prodana, pač pa licencirana, ter da Dunajska konvencija ne pokriva tovrstnih pravnih razmerij. Še posebej se jim zdi problematična prodaja programske opreme, izdelane po naročilu, saj naj bi izdelava le-te predstavljala storitev. 
Skozi raziskavo sem spoznala, da za priznanje statusa blaga programski opremi ni pravnih ali dejanskih ovir. Tudi izročitev programske opreme ne predstavlja problema, saj brez težav prenesemo posest nad izvodom programske opreme, pri čemer lahko kupec izključi od uporabe vse ostale subjekte. Ponavadi se tudi ne pokaže kot problematična izdelava programa po naročilu, saj je skladno z določili konvencije storitev izdelave irelevantna pri določanju narave pogodbe. 
Dejstvo, da sta stranki imenovali razmerje za licenčno, ne določa njene narave. Kadar bo prišlo do prenosa lastninske pravice na izvodu, bo kljub obstoju pravic intelektualne lastnine nad programom šlo za prodajno pogodbo. Konvencija se bo tudi uporabila kadar bo sicer licenčno razmerje imelo očitne znake prodajne pogodbe.      </dc:description><dc:publisher>[N. Pavlič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-24 21:15:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45370</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
