<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45592"><dc:title>LIKOVNE NALOGE S PODROČJA GRAFIKE V TRETJEM RAZREDU OŠ</dc:title><dc:creator>Kladnik,	Jožica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Herzog,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>likovna področja</dc:subject><dc:subject>likovne naloge</dc:subject><dc:subject>grafika</dc:subject><dc:subject>pečatni tisk</dc:subject><dc:description>Učni predmet Likovna umetnost zajema pet področij in sicer: risanje, slikanje, oblikovanje prostora, kiparstvo in grafiko. Grafika je eno izmed področij, ki je zapostavljeno, saj zahteva drugačen način ustvarjanja, posledično pa ji učitelji posvečajo premalo pozornosti (Duh in Dominko, 2013). Načrtovanje in izvedba grafičnih vsebin pri pouku likovne umetnosti zahtevata namreč dobro pripravljenost s strani učitelja, to pa je razlog, da se učitelji rajši poslužujejo risanja in slikanja, saj sta ti dve področji tudi največkrat zastopani pri urah likovne umetnosti (Duh in Batič, 2004). Prav zaradi manjše zastopanosti grafičnih vsebin je tema zelo aktualna, saj nam ponudi vpogled v izvedbo pouka likovne umetnosti in raziskuje njene možnosti izboljšanja.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti grafike, in sicer njene bistvene lastnosti, opredelitev grafike v učnem načrtu, grafične materiale in pripomočke, ki so potrebni za tiskanje. Prav tako pa smo opisali vrste tiska, opredelili oba načina odtiskovanja matrice ter na kratko predstavili primere grafičnih tehnik, ki so značilni za poučevanje grafike na razredni stopnji. 
V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave s katero smo želeli spremljati pouk likovne umetnosti pri urah grafike, natančneje pečatnega tiska. Zanimalo nas je, kako uspešni so bili učitelji pri izvedbi učnih ur in učenci pri praktičnem delu, ter s kakšnimi težavami so se soočali. Opazovalne ure smo izvedli v petih oddelkih mariborskih osnovnih šol. V raziskavo smo vključili 103 učencev tretjega razreda devetletke. V ta namen smo pripravili tudi učno pripravo in jo posredovali vsem učiteljicam razrednega pouka, ki poučujejo v tretjih razredih. Tako so bili vsi učenci deležni enake motivacije in enake likovne naloge. V vseh oddelkih so se torej učenci ukvarjali z enako grafično tehniko, pečatnim tiskom. Ker smo vseskozi spremljali način izražanja učencev pri dani grafični tehniki in doslednost upoštevanja kriterijev, smo nastala likovna dela razdelili v štiri kategorije (likovno kvalitetni izdelki, pričakovani likovni izdelki, izdelki, ki niso v skladu z merili ter neuspešni likovni izdelki). 
Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je kar polovica likovnih del učencev bila uvrščena v skupino pričakovanih likovnih del. Dela so bila povprečna, skladna z merili. Sledijo likovna dela, ki niso bila skladna z merili, teh je 29 in neuspešna likovna dela. Ti učenci niso usvojili ritma in niso sledili danim kriterijem. V to skupino smo uvrstili 22 likovnih del. V najmanjšem deležu pa so zastopana kvalitetna likovna dela, takšni sta le dve likovni deli. Analiza učnih ur likovne umetnosti, katerim smo prisostvovali je pokazala na pomanjkljivosti izpeljanega uvodnega dela. Posledice le-tega so se odražale v fazi ustvarjanja ter na nastalih likovnih izdelkih učencev. Sklepamo lahko, da je pomanjkljiva izvedba uvodnega dela povezana ravno z manjšim deležem likovno kvalitetnih del. Kljub sodelovanju z učiteljicami, posredovano učno pripravo, potrebnimi učnimi sredstvi in neposredno hospitacijo pri učni uri likovne umetnosti, so bile učne ure v večini pomanjkljivo izpeljane.            </dc:description><dc:publisher>[J. Kladnik]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-29 11:56:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45592</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
