<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45657"><dc:title>MODERNISTIČNE IN POSTMODERNISTIČNE SESTAVINE V KRATKI PROZI DRAGA JANČARJA</dc:title><dc:creator>Sterger,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Drago Jančar</dc:subject><dc:subject>modernizem</dc:subject><dc:subject>postmodernizem</dc:subject><dc:subject>kratka proza.</dc:subject><dc:description>Drago Jančar je eden izmed tistih slovenskih avtorjev, ki je znan tudi v širšem evropskem in svetovnem svetu. Njegovo literarno ustvarjanje ni ozko usmerjeno in ga ne moremo šteti zgolj za predstavnika le enega literarnega obdobja, temveč s svojimi literarnimi deli pripada različnim obdobjem književnosti. Tako tudi iz pričujočega diplomskega dela izhaja dejstvo, da kratke proze Draga Jančarja ne moremo enostavno razdeliti na dela, ki vsebujejo zgolj in le modernistične sestavine ter dela, ki vsebujejo zgolj in le postmodernistične sestavine. Govorimo lahko o tem, da zbirki novel Romanje gospoda Houžvičke in O bledem hudodelcu vsebujeta več modernističnih sestavin. Te so: omejen pripovedni čas; ni vsevednega pripovedovalca; selekcija osebnega pogleda; ni kronološkega zaporedja; stavki so nelogični in nesmiselni; zgodba se opušča; mešata se realnost in fantazija; osrednji literarni lik je žrtev družbe; uporaba nerazkritega citata, ki je v bistvu zašifrirano besedilo. 
Zbirko Smrt pri Mariji Snežni uvrščamo med tako imenovane prehodne zbirke, saj so nekatere novele bolj modernistične, nekatere pa bolj postmodernistične.
Na drugi strani pa imamo zbirke Pogled angela, Augsburg in druge resnične pripovedi, Ultima Creatura, Prikazen iz Rovenske ter Človek, ki je pogledal v tolmun, ki uporabljajo več postmodernističnih sestavin. Te so: opuščanje toka zavesti; družbena kritičnost; uporaba zgodovinskih in fantazijskih motivov; ni velikih zgodb –  človek se obravnava kot individuum; obravnava starih snovi, oblik in zvrsti; avtorji niso enotni; hibridnost, fragmentarnost, odmik od visoke literature ter približanje trivialni, žanrski literaturi; opis drobnih, intimnih pripetljajev; mehčanje subjekta –  posameznik je brez opore; ni absolutne resnice; citati so razkriti –  besedilo ni zašifrirano; osrednja tema in motiv sta zgodovina in usoda; meja med resničnostjo in fikcijo je zabrisana.      </dc:description><dc:publisher>[M. Sterger]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-01 06:24:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>45657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
