<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45805"><dc:title>PRAVNA UREDITEV STAVKE  V REPUBLIKI SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Majcenič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stavka</dc:subject><dc:subject>pravica do stavke</dc:subject><dc:subject>potek stavke</dc:subject><dc:subject>pogoji za zakonitost</dc:subject><dc:subject>pravne posledice stavke</dc:subject><dc:subject>omejitve pravice do stavke</dc:subject><dc:description>Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.      </dc:description><dc:publisher>[A. Majcenič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-03 23:47:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
