<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45815"><dc:title>TIPI KOMUNIKACIJSKIH STILOV V ORGANIZACIJI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI</dc:title><dc:creator>Križanec,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>komunikacijski stili</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>zavzetost</dc:subject><dc:subject>emocionalnost</dc:subject><dc:description>S svojo magistrsko nalogo sem želela osvetliti prevladujoče stile komuniciranja in raziskati, kakšne so njihove značilnosti. Osredotočila sem se predvsem na značilnosti, ki jih literatura izpostavlja kot najbolj pomembne v povezavi s komunikacijskimi stili (npr. osebnostne lastnosti). S samo raziskavo pa sem želela preveriti, ali se na mojem vzorcu posamezne značilnosti povezujejo s stili, tako kot predvideva literatura. Med  analizo sem ugotovila, da med komunikacijskimi stili na mojem vzorcu ne prihaja do statistično pomembnih razlik, kljub temu pa so se orisale določene razlike, ki bi lahko prišle na večjem vzorcu veliko bolj do izraza. 
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetku sem izpostavila vse teoretične pojme, ki bi mi lahko služili pri interpretaciji dobljenih rezultatov, v nadaljevanju  pa sem izpostavila raziskavo, njen potek in rezultate. Za pridobitev rezultatov sem uporabila vprašalnik komunikacijskih stilov, katerega avtor je Možina ter dodala  vprašalnik PANAS, ki meri emocionalnost, vprašalnik BFI-10, ki je skrajšana verzija originalnega vprašalnika BFI-44, ter vprašalnik delovne zavzetosti. 
Na mojem vzorcu, se je v najvišji meri pojavil komunikacijski stil povezovalec, medtem ko sta mu z ne preveliko razliko sledila komunikacijski stil analitik in pobudnik. V najmanjši meri je pri udeležencih izrazit komunikacijski stil snovalec. Glede na to lahko sklepamo, da so udeleženci veliko bolj usmerjeni na odnose, so analitični in pripravljeni voditi, niso pa  odprti za spremembe in inovacije.            </dc:description><dc:publisher>[D. Križanec]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-04 09:53:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45815</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
