<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45913"><dc:title>VPLIV NAKLONA FOTONAPETOSTNIH MODULOV NA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE</dc:title><dc:creator>Sredenšek,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Seme,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štumberger,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotonapetostni modul</dc:subject><dc:subject>sončno sevanje</dc:subject><dc:subject>optimalni naklon</dc:subject><dc:subject>optimalni azimut</dc:subject><dc:subject>izplen sončne energije</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava vpliv naklona fotonapetostnih modulov na proizvodnjo električne energije. Pri tem so predstavljeni in opisani osnovni izračuni geometrijskih lastnosti sončnega sevanja izven zemeljske atmosfere. Za določitev optimalnega naklona in optimalnega azimuta fotonapetostnih modulov smo uporabili podatke o sončnem sevanju na vodoravno površino. Za izračun uporabimo direktno in difuzno komponento sončnega sevanja. Pri čemer direktno sončno sevanje popravimo za vpadni kot sončnih žarkov, difuzno sončno sevanje pa za delež vidnega neba. Izračune smo opravili za mesto Celje s podatki od Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Povprečno sončno sevanje v odvisnosti od naklona in azimuta smo opravili za vse mesece v letu in za štiri naključno izbrane dni. Rezultati kažejo optimalni naklon in optimalni azimut fotonapetostnih modulov, ki omogočajo največjo možno sončno sevanje. Podali smo tudi primerjavo med izmerjenimi in izračunanimi mesečnimi povprečji energije sončnega sevanja za mesto Celje in Velenje.            </dc:description><dc:publisher>[K. Sredenšek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-07 15:09:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>