<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45928"><dc:title>MODEL OBLAČNIH STORITEV Z OPENSTACK</dc:title><dc:creator>Globačnik,	Blažka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalništvo v oblaku</dc:subject><dc:subject>odprta koda</dc:subject><dc:subject>OpenStack</dc:subject><dc:subject>ERP</dc:subject><dc:subject>CRM</dc:subject><dc:description>Raziskava obravnava oblačne storitve, ki jih omogoča odprtokodni nabor programskih orodij OpenStack. Ta orodja so namenjena gradnji in upravljanju javnih in zasebnih oblačnih platform. Kratko so predstavljeni modeli oblačnih storitev HuaaS (humans as a service), SaaS (software as a service), PaaS (platform as a service) in IaaS (infrastructure as a service). Povzete so značilnosti operacijskega sistema Linux, računalniških omrežij in glavnih komponent OpenStack. Preliminarni preizkus delovanja OpenStack je bil izveden z DevStack. Glavni preizkus je obsegal namestitev arhitekture z dvema vozliščema. Virtualne strežnike, na katerih so bili nameščeni celoviti informacijski sistemi Dollibar in OpenBravo ter sistem za upravljanje odnosov s kupci EspoCRM smo preizkusili v dveh konkretnih in enem namišljenem malem podjetju. Za prvo namestitev brez predhodnih izkušenj in brez DevStack smo porabili približno 75 ur, za naslednje pa približno 36 ur. Komponente OpenStack so delovale zanesljivo, na manjšo razpoložljivost pa je najbolj vplivala komponenta pregledna plošča (Dashboard). OpenStack je primeren za izvajanje SaaS ali PaaS v majhnih in srednjih podjetjih.            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-08 08:23:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>45928</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>