<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46034"><dc:title>PRIMERJAVA TRGA DELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI</dc:title><dc:creator>Rogan,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposlenost</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna brezposelnost</dc:subject><dc:subject>fleksibilnost trga dela</dc:subject><dc:description>Pred dobrimi desetimi leti je bila Nemčija razglašena za »bolnika Evrope«, na drugi strani pa se je slovensko gospodarstvo hitro razvijalo in svoj vrh doseglo pred razmahom gospodarske krize. Danes pa se je situacija obrnila in Nemčija beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, v Sloveniji pa se ta po velikem porastu v zadnjih letih še niti ne umirja. Problematična je predvsem dolgotrajna brezposelnost, ki je, izražena v odstotku vseh brezposelnih, leta 2013 v Sloveniji presegla 50 %, kar pomeni, da je vsak drugi brezposelni dolgotrajno brezposelni. Problem slovenskega trga dela predstavlja tudi izjemno nizka stopnja zaposlenosti starejših. Ti kazalci kažejo, da je nemški trg dela glede na slovenskega v dosti boljšem stanju, ne moremo pa z gotovostjo trditi, kateri je bolj fleksibilen, saj ne poznamo popolnega merila fleksibilnosti trga dela.      </dc:description><dc:publisher>[D. Rogan]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-10 14:35:39</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
