<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46117"><dc:title>ODBITEK DDV</dc:title><dc:creator>Žarković,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odbitek DDV</dc:subject><dc:subject>odbitni delež</dc:subject><dc:subject>pravica do odbitka</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavam odbitek vstopnega davka na dodano vrednost (DDV). DDV obdavčuje promet blaga in storitev in je najbolj razširjena oblika obdavčitve v svetu. Prednosti DDV so nevtralnost, kar pomeni, da ima vsak davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ter nadzor samih davčnih zavezancev in s tem zmanjšanje možnosti davčnih utaj. Za slovenski davčni sistem pomeni uporaba DDV večjo konkurenčnost poslovnih subjektov tako doma kot v tujini, saj je s tem načinom obdavčitve izvoz neobdavčen. 
Najprej bom opisala splošne značilnosti DDV. Obširneje bom obravnavala člene zakona, ki govorijo o odbitku vstopnega DDV. Predstavila bom nastanek pravice obračuna DDV, obseg pravice, odbitni delež, omejitve pravice do odbitka, uveljavljanje pravice do odbitka ter popravek in plačilo oziroma vračilo DDV. 
Kot v vsakem davčnem sistemu tudi pri obračunu DDV prihaja do zlorab. 
Zaradi zapletenosti zakonskih določil, sprememb in dopolnitev predpisov, ki urejajo sistem DDV je v mnogih primerih moralo presojati ustavno sodišče RS, zato sem v nalogi uporabila sodno prakso Slovenskega sodišča in sodišča EU, brez katere trenutno davčni sistem DDV ne bi deloval, saj zakonodaja na tem področju še ni dokončno urejena.      </dc:description><dc:publisher>[M. Žarković]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-12 12:54:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
