<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46199"><dc:title>CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANK</dc:title><dc:creator>Devrnja,	Nikola	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovin,	Rasto	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Centralna banka Srbije</dc:subject><dc:subject>monetarna politika</dc:subject><dc:subject>primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB</dc:subject><dc:subject>maastrichtski kriteriji</dc:subject><dc:subject>bančni sistem Srbije</dc:subject><dc:subject>zakonska usklajenost</dc:subject><dc:description>V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev  in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s  sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.      </dc:description><dc:publisher>[N. Devrnja]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-16 19:07:19</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46199</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
