<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46220"><dc:title>SPREMLJANJE POLITIČNO-INFORMATIVNIH MEDIJEV IN POLITIČNA ALIENACIJA V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Kučer,	Deja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirbiš,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politična alienacija</dc:subject><dc:subject>informativni mediji</dc:subject><dc:subject>zanimanje za politiko</dc:subject><dc:subject>politični cinizem</dc:subject><dc:subject>zunanja politična učinkovitost</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo se osredotočili na politično alienacijo, ki je po eni izmed opredelitev kombinacija nizkega zaupanja v politiko in nizkega zanimanja za politiko. Nadaljevali smo z opredelitvijo dimenzij politične alienacije, in sicer s političnim nezaupanjem, z notranjo in zunanjo politično učinkovitostjo, z brezpomenskostjo ter s politično apatijo. Prikazali smo tudi rezultate raziskave o odnosu med politično alienacijo in politično participacijo. Posebno pozornost smo namenili prikazu raziskav o odnosu med spremljanjem (informativnih) medijev in politično alienacijo, kjer s strani različnih avtorjev obstajajo različna mnenja o politični alienaciji. Nekateri avtorji vidijo spremljanje (informativnih) medijev, predvsem televizije, kot tisto, ki prispeva k politični alienaciji; po drugi strani pa nekateri avtorji trdijo, da spremljanje (informativnih) medijev ni tisto, ki prispeva k povečanju politične alienacije v državi. Prav tako smo opisali pojem politične kulture in njegovo povezanost z demokracijo ter pomembnost zaupanja v politiko za demokracijo. V empiričnem delu smo preučili odnos med spremljanjem medijev s političnimi/informativnimi vsebinami in zanimanjem za politiko, političnim cinizmom ter notranjo politično učinkovitostjo. Analizirali smo podatke raziskav Slovensko javno mnenje 2012 in Mladina 2010. Rezultati kažejo, da se tisti, ki pogosteje spremljajo medije s politično/aktualno tematiko, bolj zanimajo za politiko in izkazujejo nižjo stopnjo političnega cinizma. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše spremljanje politične/aktualne tematike na radiu in internetu povezano z višjo stopnjo zunanje politične učinkovitosti. Naši rezultati dajejo v večji meri podporo teoriji medijske mobilizacije kot teoriji medijskega negativizma.      </dc:description><dc:publisher>[D. Kučer]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-17 11:14:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46220</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>