<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46247"><dc:title>ANALIZA MIKROBIOTE ZBIRNEGA JEZERA VOD IZ NAPRAVE ZA ODSTRANJEVANJE TEKOČIH ODPADKOV IZ PROIZVODNJE TiO2</dc:title><dc:creator>Simon,	Lučka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odpadne vode</dc:subject><dc:subject>analiza mikrobiote</dc:subject><dc:subject>identifikacija bakterij</dc:subject><dc:subject>16S rRNA</dc:subject><dc:subject>pretočna citometrija.</dc:subject><dc:description>Na zbirnem jezeru odpadnih industrijskih vod iz naprave za odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje TiO2, ki se nahaja v urbanem okolju, se v zimskih in spomladanskih mesecih opaža motnost vode. V prelivnih vodah iz jezera se občasno pojavijo povišane koncentracije železa. Zaradi pojava motnosti in občasnega penjenja površine jezera, smo z analizo mikrobiote v vzorcih vod želeli ugotoviti morebitne biološke vzroke za nastale pojave. Zato smo leta 2013, v zimskem času, odvzeli vzorce na petih vzorčnih mestih. Vzorcem smo ob odvzemu izmerili temperaturo in vrednost pH. V vsakem izmed petih vzorcev vode, odvzetih iz različnih mest jezera, smo z gojitveno tehniko na kompleksnem gojišču določili 2,8 x 102 do 5,9 x 103 CFU/mL. Iz vsakega vzorca smo izbrali fenotipsko različne kolonije in iz njih izolirali 35 morfološko različnih sevov, ki smo jih shranili na –80oC. Seve smo nato identificirali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. Fenotipska identifikacija je obsegala barvanje po Gramu in encimsko analizo (oksidazni in katalazni test). Od tega je bilo 83 % sevov po Gramu negativnih, 11 % pa pozitivnih. Na oksidazni test je bilo 75 % sevov pozitivnih, na katalazni test pa so bili vsi sevi pozitivni. V nadaljevanju smo seve identificirali na osnovi nukleotidnih zaporedij genov za 16S RNA. 19 izolatov smo identificirali kot predstavnike razreda -Proteobacteria, s prevladujočim rodom Aeromonas, 3 kot predstavnike razreda β-Proteobacteria z enim samom rodom Janthinobacterium, 2 kot predstavnika razreda α-Proteobacteria (Sphingomonas in Rhodobacter), 2 iz rodu Flavobacterium in 7 iz skupine po Gramu pozitivnih bakterij s prevladujočim rodom Bacillus. En sev je v laboratorijskih pogojih izgubil sposobnost namnoževanja, enega pa smo identificirali kot plesen Fusarium sp. Vzporedno štetje bakterij s pretočno citometrijo je pokazalo, da v laboratorijskih pogojih uspemo izolirati manjši delež bakterij glede na celotno število, ki se nahaja v jezeru ( 0,1 %). Prisotnost mikroorganizmov smo povezali s fizikalno-kemijskimi lastnostmi vzorcev. S pomočjo literature smo delno razložili vizualne spremembe na zbirnem jezeru.            </dc:description><dc:publisher>[L. Simon]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-18 07:57:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>46247</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
