STEKI KAZNIVIH DEJANJ V ZAPRTIH PROSTORIH ŽRTVEBezenšek, Tomaž (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) Ključne besede: kaznivo dejanjestorilec kaznivega dejanjažrtev kaznivega dejanjazaprti prostori žrtvestanovanjestekidealni stekrealni steknavidezni steknadaljevano kaznivo dejanjeprepoved ponovnega sojenjaodmera kazni.Na splošno velja, da je lahko neko kaznivo dejanje izvršeno z enim storilčevim dejanjem, zaradi česar se posledično (če so za to izpolnjene materialne in procesne predpostavke) proti njem vodi sodni postopek. Prav tako pa lahko storilec z enim samim dejanjem izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj (t. i. idealni stek kaznivih dejanj), oziroma izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj v okoliščinah, zaradi katerih je potrebno, da se proti storilcu vodi enotni postopek ter izreče enotna kazen (t. i. realni stek kaznivih dejanj). Diplomsko delo povzema splošne značilnosti stekov kaznivih dejanj, njihovo umestitev v pravni sistem, ter njihov odnos do sorodnih pravnih institutov. Skladno z izbranim naslovom je poudarek dan predvsem razmeroma slabo raziskanemu področju situacij in primerov, v katerih se stek kaznivih dejanj izvrši v zaprtih prostorih žrtve, kot so na primer stanovanje, hotelska soba, počitniška hišica, itd.. V uvodnem diplomskega dela je na kratko s kriminološkega gledišča predstavljena kategorija kaznivega dejanja ter poleg nje kategoriji žrtve in storilca kaznivega dejanja, kot elementa, ki sta nujno potrebna pri vsakem kaznivem dejanju. V nadaljevanju diplomsko delo podrobneje razčlenja in shematsko prikazuje členitev stekov kaznivih dejanj, kot posebne, sui generis pojavne oblike kaznivih dejanj. Poleg tega opredeljuje kategorijo žrtvinih zaprtih prostorov, kot kraja izvršitve kaznivih dejanj, ki so bistveni predmet diplomskega dela. V osrednjem delu diplomskega dela je pozornost namenjena specifični pojavni obliki stekov kaznivih dejanj, natančneje primerom, ko so-le ti izvršeni v žrtvinih zaprtih prostorih, ter analizi, kako in zakaj se takšni primeri razlikujejo od klasičnih stekov kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava tudi vprašanje, zakaj je zakonodajalec uzakonil nekatere nekonsistentnosti glede inkriminacije določenih kombinacij kaznivih dejanj, za katere je značilno, da do njih redoma prihaja v žrtvinih zaprtih prostorih. Izpelje določene ugotovitve in zaključke, zakaj je zakonodajalec posebej inkriminiral kombinacijo protipravnega vstopa in tatvine, ne pa drugih tovrstnih kombinacij kaznivih dejanj. V zaključnem delu pa diplomsko delo skozi načelo prepovedi ponovnega sojenja obravnava še način odmere in izreka kazenske sankcije storilcu kaznivih dejanj v steku, ter primerja ureditev tematike stekov oz. ekvivalentnih institutov v nekaterih drugih (tujih) pravnih redih. [T. Bezenšek]20142014-09-19 10:16:43Diplomsko delo/naloga46273sl