<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46309"><dc:title>VARSTVO NAČELA ZAUPNOSTI V MEDIACIJI</dc:title><dc:creator>Senica,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kežmah,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alternativno reševanje sporov</dc:subject><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>temeljna načela mediacije</dc:subject><dc:subject>načelo zaupnost</dc:subject><dc:description>Načelo zaupnosti v mediaciji ima univerzalen značaj. Poznata ga tako anglo-ameriški kot kontinentalni pravni sistem. Načelo zaupnosti pomeni, da se morajo vse informacije, ki izvirajo iz mediacije, šteti kot zaupne, in sicer v vseh fazah postopka, torej tako v fazi dogovarjanja o izvedbi mediacije kot v fazi same izvedbe mediacije. Načelo zaupnosti lahko veže stranke v postopku, mediatorja in vse morebitne udeležence. Pravo vsebino temu načelu pa lahko da šele sodna praksa. Načelo zaupnosti je temeljno načelo mediacije, od katerega je odvisna uspešnost mediacije.

Diplomsko delo obravnava, kako načelo zaupnosti v mediaciji razumejo v različnih pravnih sistemih. Primerjalnopravni pregled pokaže, da je razumevanje in uporaba tega načela, kljub svoji univerzalnosti, zelo različno. To pomeni, da je treba biti pri konkretnih postopkih mediacije posebej pozoren na to, kje se bo postopek izvajal in po katerih pravilih, saj bo imelo to neposreden vpliv na obseg in način varovanja zaupnosti. Velika negotovost v zvezi z razlago in razumevanjem načela zaupnosti je povezana s skromno sodno prakso v kontinentalni Evropi v nasprotju z anglo-ameriško sodno prakso.            </dc:description><dc:publisher>[M. Senica]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-22 10:07:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46309</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
