<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46435"><dc:title>DRŽAVLJANSTVO SLOVENIJE IN DRŽAVLJANSTVO EU</dc:title><dc:creator>Kuzmič,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Državljanstvo</dc:subject><dc:subject>nacionalno državljanstvo</dc:subject><dc:subject>dvojno državljanstvo</dc:subject><dc:subject>trajna vez</dc:subject><dc:subject>državljanstvo 
Evropske Unije</dc:subject><dc:subject>predpisi.</dc:subject><dc:description>Z državljanstvom najlažje povežemo posameznika z državo, to razmerje pa vzpostavlja 
odnos pravic in obveznosti. Tudi konvencija o državljanstvu v 2. a členu definira 
državljanstvo kot trajno pravno vez med posameznikom in državo. Državljanstvo pa 
lahko opredelimo tudi kot pravni status, ne le kot pravno razmerje med posameznikom 
in državo, saj iz tega statusa izvirajo tudi politične pravice in svoboščine. Gre za trajno 
razmerje med državo in posameznikom, dokler se na določen način ne prekine, ampak 
ni odvisno od tega, ali se posameznik nahaja na ozemlju države ali ne. Ena od posledic 
državljanstva je, da lahko državljan stopa v različna razmerja z državo oziroma lahko 
stopa v razmerja s to državo samo, če je njen državljan. Vsaka država sama ureja svoje 
predpise, ki veljajo na njenem ozemlju. Čeprav je včasih francoski Code Civil določal, 
da lahko francoska državljanka, ki se poroči s tujcem, pridobi njegovo državljanstvo, 
danes takih pravil ne poznamo. Nobena država ne more posegat v suverenost druge 
države.
Državljanstvo Evropske      </dc:description><dc:publisher>[I. Kuzmič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-26 11:41:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
