REŠEVANJE GOSPODARSKIH SPOROV S POUDARKOM NA MEDIACIJIKodrič, Barbara (Avtor) Ivanc, Tjaša (Mentor) Gospodarski sporisodni postopekalternativno reševanje sporovmediacija.Konflikti tekom celotnega človeštva spremljajo bolj ali manj vse odnose in skrbijo za njihov zdrav razvoj. Konflikt že v svojem osnovnem pomenu predstavlja najmanj dve različni mišljenji, ki se pojavita ob istem času na istem mestu in zasledujeta isti cilj. Gre torej za soočenje dveh idej, ki se pa lahko zelo slabo konča, če se sprevrže v verbalno, psihično ali fizično nasilje. Takrat reševanje sporov prestopi mejo svoje funkcionalnosti in zamegli vse pozitivne lastnosti, ki jih konflikti prinašajo. Odvisno od vrste ter stopnje odnosa lahko konflikt v določeni fazi pripelje do tragične razrešitve. Nerazrešeni konflikti se namreč lahko spremenijo v vir frustracije in celo sovražnosti. Konfliktov se pogosto bojimo, ker imajo predznak nečesa slabega, v bistvu pa so le pokazatelj naše različnosti, ki je tako ali tako dejstvo. Največja problematika konfliktov tako ni v njihovem obstoju, temveč v tem, kako jih bomo rešili. Kakšna je rešitev na koncu, ni tako bistveno, ampak je ključno to, kako reševanje poteka. Skozi razvoj človeštva se je razvila cela vrsta načinov, kako obvladovati, odpravljati in razreševati konflikte . Načini, s katerimi lahko poravnavamo ali rešimo nastale konflikte med posamezniki ali skupinami, so omejeni. Dominanten način reševanja sporov je sodni postopek, ki pa še zdaleč ni enoten, pač pa je odvisen od predmeta spora. V sodnem procesu bo reševanje potekalo po vnaprej določenih pravnih normah, kjer ni prostora za to, da bi stranka brez pritiska povedala svoje mnenje. Odločitev sodnika bo brezkompromisna, kar pomeni, da bo le za eno stranko predstavljala pravico in zadoščenje. Na drugi strani pa izrazi sprava, mirovni proces, kompromis in sodelovanje predstavljajo »novo« kulturo reševanja sporov, kjer sodelujoči vzamejo spor v svoje roke in skušajo najti rešitev, s katero so zadovoljni vsi udeleženci spora. V tem primeru gre za skupek postopkov, ki so alternativa sodnemu odločanju. »Izraz "alternativno" ima svoj izvor v tem, da naj bi šlo za alternativo klasičnemu civilnemu sodnemu postopku. Ta naj bi bil na splošno preveč zapleten, rigiden, prepočasen in ponekod (zlasti v državah sistema Common Law) tudi občutno predrag, za pravdne stranke pa tudi zelo frustrirajoč zaradi popolne izgube nadzora nad pravili in nad končnim izidom postopka« . Velik problem klasičnega civilnega sodstva v Sloveniji so predvsem sodni zaostanki, zaradi katerih gre pogosto za kršitev odločanja v razumnem roku. Evropsko sodišče je že v več sodbah poudarilo, da je pravica vsakega, da prejme odločbo v razumnem času, izjemnega pomena za ustrezno uveljavljanje pravice do sodnega varstva . Zlasti zaradi preobremenjenosti sodišč in sodnih zaostankov se v sedanjem času daje velik poudarek na uvajanje in razvijanje alternativnega reševanja sporov. Alternativno reševanje sporov (ARS) oziroma alternative dispute resolution (ADR) ni sojenje, ki se praviloma izvaja v okviru sodišč, ampak gre za izvensodno reševanje sporov, kjer stranke s pomočjo ene ali več tretjih nevtralnih oseb sporazumno oblikujejo rešitev. Te oblike reševanja konfliktov so predvsem bolj fleksibilne, mogoče jih je prilagajati potrebam konkretnega spora. Po mnenju teorije in prakse je glavni in tipični predstavnik ARS mediacija, ki pa so se ji takoj ali pa sčasoma pridružile še druge metode. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) kot metode ARS našteva postopke mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene, hkrati pa navaja, da je ARS katerikoli postopek, ki je podoben naštetim alternativnim razsojevalnim postopkom . »Iz same narave »alternativnosti« izhaja, da je število metod ARS neomejeno, torej ne velja tako imenovano načelo numerus clausus« . Društvo mediatorjev Slovenije v svojem velikem priročniku o mediaciji z naslovom Mediacija v teoriji in praksi zraven mediacije našteva še sledeče metode ARS: zgodnja nevtralna ocena, obvezna nezavezujoča arbitraža, mini sojenje, sumarna porotna obravnava, poravnalni narok, zase[B. Kodrič]20142014-09-26 16:18:27Diplomsko delo46440sl