<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46443"><dc:title>DOMNEVANA PRIVOLITEV OŠKODOVANCA</dc:title><dc:creator>Mrak,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinsko kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>privolitev</dc:subject><dc:subject>domnevana privolitev</dc:subject><dc:subject>oškodovanec</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se posvečam problematiki domnevane privolitve. Za institut domnevane privolitve je zelo pomemben Zakon o pacientovih pravicah, saj se ravno v medicinskem kazenskem pravu največkrat srečujemo s problemom privolitve oškodovanca. Vsak medicinski poseg oz. zdravljenje mora biti opravljeno s privolitvijo pacienta. Dana mora biti vedno vnaprej, pred opravljenim posegom oz. zdravljenjem. Ključnega pomena je, da zdravnik opravi pojasnilno dolžnost in pacientu razloži možne načine zdravljenja in njegove posledice, saj se bo le tako imel možnost, da se pravilno odloči. 
Zdravnik je dolžan spoštovati pacientovo pravico do samoodločbe in avtonomije. V primeru, da pacient določen način zdravljenja zavrača, mora zdravnik to sprejeti in mu razložiti posledice takšne odločitve. Obenem mu mora pojasniti še ostale možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost. 
Zlasti pripadniki različnih verskih skupnosti zavračajo določen poseg zaradi svojega verskega prepričanja. Zdravnik takšnega posega ne sme opraviti, temveč mora spoštovati voljo pacienta. V nasprotnem primeru ravna protipravno.
V preteklosti se je pogosto ignorirala privolitev oškodovanca, pomembno je bilo zgolj, da je bil poseg opravljen lege artis. Danes pa gre pot v popolnoma drugo smer in ima odločilno vlogo ravno privolitev pacienta. Kazenski zakonik je uvedel veliko spremembo v našem pravnem sistemu, saj je kot razlog izključene protipravnosti zdravniških posegov določil prav institut privolitve oškodovanca. S tem pa se je dobro začrtala pot razvoja privolitve oškodovanca v naši pravni ureditvi in tako tudi možnosti njegove uveljavitve v praksi.      </dc:description><dc:publisher>[N. Mrak]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-26 18:16:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
