<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46454"><dc:title>ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA ZVEtL</dc:title><dc:creator>Cvetko,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Etažna lastnina</dc:subject><dc:subject>dejanska  etažna lastnina</dc:subject><dc:subject>vzpostavitev etažne  lastnine</dc:subject><dc:subject>določitev pripadajočega zemljišča</dc:subject><dc:subject>ZVEtL</dc:subject><dc:subject>kataster stavb</dc:subject><dc:subject>pogodba o medsebojnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>izključitvena tožba</dc:subject><dc:subject>upravnik</dc:subject><dc:subject>določitev upravnika</dc:subject><dc:subject>solastnina</dc:subject><dc:subject>prenehanje etažne lastnine</dc:subject><dc:description>Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih, ki služijo vsem ali nekaterim posameznim delom zgradbe. Etažna lastnino na območju Republike Slovenije je uvedel Zakon o lastnini na delih stavbe kot odgovor na potrebo po hitri nacionalizaciji stanovanj in odrazu doslednega uvajanja osnovne ideje takratnega socialističnega duha t.j. družbene lastnine. Slovenija kot mlada demokratična država je ob tranziciji iz socialističnega v demokratični sistem poskušala uvesti vse postulate tržnega gospodarstva, kar pa se je kot posebej težavno izkazalo prav na nepremičninskem področju. »Dejanska etažna lastnina« je dokaj pogost pojav, zakonska podlaga za njeno uskladitev z dualističnim sistemom etažne lastnine je sicer podana, ampak je celovita sistemska uskladitev predtranzicijskih razmerij še daleč v prihodnosti.   

Na osnovni ravni je etažna lastnina urejena v 105. do 127. členu Stvarnopravnega zakonika. Oblikuje se lahko na vsaki zgradbi ob izpolnjevanju pogoja, da vsaj dva posamezna dela zgradbe predstavljata funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Vsi ostali deli so skupni deli, namenjeni skupni rabi vseh ali le nekaterih etažnih lastnikov in spadajo k posameznim delom ter so z njimi neločljivo povezani. Samostojen promet s skupnimi deli ni možen, niti se tem delom ni mogoče odpovedati ali zahtevati njihove delitve. 

Etažna lastnino je kompleksen sistem pravnih pravil in pravnih načel, ki je bil v preteklosti nepopolno urejen in zanemarjen. Predpogoj za dobre odnose med etažnimi lastniki je določitev njihovih pravic in obveznosti na skupnih delih. Diplomska naloga prav iz tega razloga pretežno obravnava načine kako se etažna lastnina oblikuje in postopke po katerih je mogoče uskladiti nedokončane oblike etažne lastnine iz preteklosti z zahtevami prihodnosti.      </dc:description><dc:publisher>[T. Cvetko]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-28 21:33:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>46454</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
