<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46481"><dc:title>RAČUNALNIŠKI VID KOT PRIPOMOČEK ZA POUČEVANJE OTROK Z GIBALNIMI MOTNJAMI</dc:title><dc:creator>Bregar,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Božidar	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:subject>pripomoček</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>gibalne motnje</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo pripravili svojo rešitev za lažjo uporabo računalnika, za osebe s posebnimi potrebami. Pri tem smo se omejili na mlajše otroke z gibalnimi in lažjimi duševnimi motnjami. Ker želimo, da je naša rešitev čim preprostejša in cenovno dostopna smo za zajem podatkov uporabili cenovno ugodno spletno kamero, celotno aplikacijo pa smo bazirali na konceptu »naprej (naslednja izbira) – potrdi«. Ta koncept nam omogoča, da celotno aplikacijo krmilimo z zaznavanjem dveh vhodnih signalov. Ker je bil cilj naloge ugotoviti katere kretnje so najbolj primerne za krmiljenje računalnika, smo pripravili aplikacijo, ki jo je možno krmiliti z mežikanjem oči, nagibanjem glave, dvigovanjem rok, odpiranjem ust in iztegovanjem jezika. Program smo nato testirali najprej na statičnih slikah in nato še z uporabo spletne kamere. Ko smo bili z delovanjem algoritmov zadovoljni, smo celotno aplikacijo preizkusili še pri ciljnih uporabnikih, torej otrocih z gibalnimi motnjami. Z analizo rezultatov smo nato načine krmiljenja razvrstili po učinkovitosti. Najučinkovitejše se je izkazalo krmiljenje s pomočjo nagibanja glave.</dc:description><dc:publisher>[M. Bregar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-30 12:06:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
