ZAUPANJE V ZASEBNOST UPORABE MULTIMEDIJSKIH TEHNOLOGIJHasanović, Alen (Avtor) Potočan, Vojko (Mentor) uporabnikponudnikzasebnostnadzormultimedijske tehnologijespletni brskalniksocialno omrežjepametni telefonTalent se razvija v zasebnosti so bile besede Johanna Wolfganga von Goetheja, slavnega nemškega pisatelja iz 18. stoletja. Čeprav je živel v času pred pojavom multimedijskih tehnologij in informacijskim obdobjem, se je že takrat zavedal pomena zasebnosti za človeka. Zasebnost je temeljna človekova pravica, ki je dandanes redno kršena s strani ponudnikov multimedijskih tehnologij. V današnji družbi opažamo čedalje večje poudarjanje posameznikove individualnosti in zasebnosti, hkrati pa smo priča vse višji stopnji poseganja v zasebnost. Razvoj multimedijskih tehnologij in s tem pojav informacijske družbe je sprva omogočil ljudem občutek popolne informacijske svobode in anonimnosti, vendar se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. Uporabniki so bili in so večinoma še mnenja, da so ob uporabi multimedijskih tehnologij popolnoma anonimni in brezskrbni. Večina uporabnikov teh tehnologij se ne zaveda, da so objavljeni podatki znotraj multimedijskih tehnologij, tam za vedno. Poznamo več vrst nadzora v sodobni družbi, kot je nadzor na delovnem mestu, nadzor države nad svojimi prebivalci, nadzor učencev v izobraževalnih ustanovah, ipd. Ob vseh teh nadzorih se pojavi vprašanje zasebnosti nadzorovanih posameznikov. V infomacijski družbi, katere smo člani predstavljajo informacije moč in tisti, ki bo imel v oblasti vse podatke, ki bo nadziral posameznike, bo imel veliko moč. Takšno moč imajo ponudniki multimedijskih tehnologij, kot so Google, Facebook, Apple in drugi giganti, ki z trgovanjem pridobljenimi informacij od svojih uporabnikov kujejo miljardne dobičke. Te informacije pridobivajo predvsem z poseganjem v zasebnost svojih uporabnikov. Podatki, kot kje se uporabniki najpogosteje zadržujejo, katero glasbo poslušajo, kateri filmi so jim zanimivi in druge lastnosti o njih, ponudniki multimedijskih tehnologij zbirajo in nato prodajajo oglaševalskim podjetjem ali uporabijo za lastne namene. V magistrskem delu bomo obravnavali specifični tip nadzora ljudi, ki je v sodobni družbi postal vsakodnevna praksa, katere se ljudje še premalo zavedajo. Govorimo o nadzoru multimedijskih ponudnikov nad svojimi uporabniki. Zanimali nas bodo predvsem giganti na področju multimedijskih tehnologij (Google, Facebook in Apple) v sklopu treh najbolj razširjenih multimedijskih tehnologij – spletni brskalnik, socialno omrežje in pametni telefon. Skozi raziskavo smo ugotovili, da so uporabniki do ponudnikov multimedijskih tehnologij bolj nezaupljivi, kot smo si sprva predstavljali. Anketiranci imajo na splošno slabo mnenje o ponudnikih multimedijskih tehnologij in so dobro seznanjeni z načini, kako ponudniki multimedijskih tehnologij pridobivajo in izkoriščajo podatke od uporabnikov. Kljub negativnemu mnenju anketirancev, le-ti še vedno uporabljajo vse multimedijske tehnologije in na splošno se ponudba teh tehnologij po svetu vztrajno širi. [A. Hasanović]20142014-10-01 10:37:56Magistrsko delo/naloga46489sl