<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46493"><dc:title>POGODBENA KAZEN V GRADBENI POGODBI</dc:title><dc:creator>Ruhitel,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pogodbena kazen</dc:subject><dc:subject>gradbena pogodba</dc:subject><dc:subject>utrditev obveznosti</dc:subject><dc:description>Stranki v obligacijskih razmerjih prosto urejata obligacijska razmerja, ne smeta pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (3. člen OZ). To velja tudi pri sklepanju gradbene pogodbe. Z gradbeno pogodbo stranki določita pravice in obveznosti, ki sta jih po načelu pacta sunt servanda  dolžni izpolniti. Če temu ni tako, obstajajo ustrezne zakonske sankcije (jamčevalni zahtevki). Vendar stranki želita velikokrat ravnati preventivno, torej želita z dodatno obveznostjo poskrbeti, da do kršitev sploh ne bi prišlo. Tukaj nastopi uporabnost pogodbene kazni kot instituta zavarovanja oziroma utrditve obveznosti. Sama pogodbena kazen kot taka sicer ne zagotavlja, da pogodba ne bo kršena, vendar k temu izrecno teži. Skladno z načelom dispozitivnosti gre za dispozitiven (neobvezen) institut oziroma sestavino gradbene pogodbe. 
Že sama pogodbena kazen, kot tudi gradbena pogodba, sta eni zahtevnejših institutov obligacijskega prava. V upoštevanju obeh skupaj pa sploh prihaja do specifičnih situacij, ki jih bom obravnavala v nadaljevanju.            </dc:description><dc:publisher>[M. Ruhitel]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-10-01 17:17:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
