<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46515"><dc:title>NASILJE NAD NOSEČNICAMI</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Megie	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Globevnik Velikonja,	Vislava	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nasilje nad nosečnicami</dc:subject><dc:subject>intimni partner</dc:subject><dc:subject>razširjenost nasilja</dc:subject><dc:subject>nespečnost</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>depresivnost.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se ukvarjali s problemom nasilja nad nosečnicami. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo predstavili glavne značilnosti nasilja nad ženskami oziroma nasilja nad nosečnicami ter njuno razširjenost. V okviru tega so prikazane ugotovitve raziskav številnih študij po svetu. 
V empiričnem delu smo podrobneje raziskali nasilje nad nosečnicami. Rezultati, ki so predstavljeni, so del študije NANOS, ki je potekala od marca do koncu junija na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskava je bila odobrena s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Osredotočili smo se predvsem na pregled razširjenosti različnih vrst nasilja, povezanost nasilja z dejavniki tveganja, kot so starost, izobrazba, podpora partnerja. Zanimalo pa nas je tudi, kdo je najpogostejši izvajalec nasilja v času nosečnosti ter povezanost nasilja z oceno zdravja, obiski pri zdravniku, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti, depresivnostjo, nespečnostjo in anksioznostjo.
Nekaj glavnih ugotovitev je, da je fizično in psihično nasilje ter nasilje s strani zdravstvenih delavcev nad nosečnicami prisotno, medtem ko spolnega nasilja nosečnice, v okviru raziskave, niso navajale. Med nasiljem nad nosečnicami ter njihovo starostjo, izobrazbo, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti in podporo partnerja se ni pokazala statistično pomembna povezava. Najpogostejši izvajalec psihičnega in fizičnega nasilja je bil intimni partner. Nosečnice, ki so doživele psihično nasilje in nasilje s strani zdravstvenih delavcev, so pogosteje poročale o slabšem zdravju. Ni pa se pokazala statistično pomembna povezava med številom obiskov pri zdravniku in nasiljem nad nosečnicami. Pojavila se je statistično pomembna povezava med fizičnim nasiljem in nespečnostjo. Statistično pomembna povezava se je prav tako pokazala med psihičnim nasiljem in nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo. Medtem pa se med nasiljem zdravstvenih delavcev ter nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo ni pokazala statistično pomembna povezava.      </dc:description><dc:publisher>[M. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-10-04 11:07:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
