Pljučni rak, bolezen kot posledica kajenjaHodošček, Nuša (Avtor) Glaser, Marjana (Mentor) Ključne besede: pljučni rakkajenjepasivno kajenjerehabilitacijazdravstvena nega.Teoretična izhodišča: Kajenje je eden izmed glavnih tveganj za nastanek pljučnega raka, vendar je odvisnost od kajenja tako močna, da je včasih nesmiselno opozarjati na to nevarnost obolenja, ki je posledica kajenja. Veliko naredimo, ko preventivno opozarjamo, dokazujemo s statističnimi podatki in rezultati, kako nevarno je tvegati kaditi. Vendarle pa pride do tega, da se soočimo z pacientom, ki preboleva pljučnega raka, takrat pa moramo zdravstveni delavci vedeti strokovno pristopiti, ter znati v takšnih situacijah ukrepati. Pacientu v tem času veliko pomeni podpora, dobro informiranje, predvsem pa trdno zastavljeni cilji za prihodnost. Da to dosežemo pri človeku z tako težko diagnozo pa moramo imeti strokovno znanje in pravilen pristop. Namen raziskave je ugotoviti, koliko kadilcev se zaveda posledic dolgotrajnega kajenja. Metoda: Raziskovalni del naloge je temeljil na deskriptivni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18 vprašanj. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel 2010. Rezultati: Največ (26 %) anketirancev je pričelo kaditi pri 15 letih. Od tega je kar 36 % starih nad 30 let, ki so kadilci še danes. Kar 90% vseh anketirancev pozna nevarnosti pasivnega kajenja ter 13 % se jih je že srečalo z boleznijo raka pljuč v družini. Kar 60 % bi prenehalo z kajenjem, če bi zboleli. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da se kadilci zelo dobro zavedajo vzrokov in posledic kajenja in da poznajo najhujšo obliko bolezni dolgotrajnega kajenja, pljučni rak. Ta bolezen skrbi bolj starejše kadilce, stare nad 30 let, saj kadijo že dalj časa. Več kot polovica pa jih razmišlja o opustitvi kajenja, vendar jih način življenja, stres, odvisnost,prepričajo k nadaljevanju kajenja.[N. Hodošček]20142014-10-07 10:17:26Diplomsko delo/naloga46532sl