PRIMERJALNA ANALIZA UVEDBE ENOTNEGA EVRO PLAČILNEGA OBMOČJA MED SLOVENIJO IN BELGIJOIljevec, Nejc (Avtor) Bobek, Samo (Mentor) Enotno evro plačilno območjeSEPA kreditna plačilaSEPA direktne obremenitveSEPA karticeplačilna infrastruktura.SEPA ali enotno evro plačilno območje je projekt harmonizacije izvedbe in procesiranja plačil malih vrednosti v evrih. Cilj SEPA je narediti plačila v evrih hitra, varna in učinkovita po celi Evropi, kot je to prej veljalo za posamezne nacionalne trge. SEPA tako omogoča izvajanje brezgotovinskih plačil vsakomur, ki se nahaja kjerkoli v Evropi. Izvajanje brezgotovinskih plačil je možno s produkti SEPA. Ti so SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve in SEPA kartice, v pripravi pa so tudi novi, sodobnejši produkti. Pred uvedbo SEPA je bil evropski trg razdrobljen in neučinkovit. Čezmejna plačila so bila počasna in zelo draga v primerjavi s plačili na nacionalnih trgih. Glavni premik k združitvi trgov je predstavljala uvedba skupne valute – evro. A z uvedbo enotnega evro gotovinskega območja potrošniki negotovinskih plačil znotraj skupnega evropskega trga niso mogli izvajati tako preprosto, kot je bilo to v navadi v njihovi državi. Zato je bil obvezen in logičen korav vzpostavitev SEPA, ki omogoča preprosto, hitro, varno in učinkovito uporabo elektronskih plačil malih vrednosti. S projektom SEPA je skupni evropski trg postal veliko konkurenčnejši. V tem delu smo natančneje preučili uvedbo SEPA v dveh državah Evropske skupnosti. Ti sta Slovenija in Belgija. Uvedbo SEPA smo primerjali z vidika organizacije projekta in uvedbe treh glavnih produktov SEPA. Prav tako smo se osredotočili na plačilno infrastrukturo, ki je obvezen pogoj za uspešnost SEPA. Na področju plačilne infrastrukture smo ugotovili največje razlike med obravnavanima državama. Na osnovi primerjalne analize smo ugotavljali, v kateri izmed obravnavanih držav je bila uvedba SEPA hitrejša ter kakšna je bila pri tem pomembnost plačilne infrastrukture in podpora bank. Na osnovi dokumentov Evropske komisije (European Commission) in drugih avtorjev smo pojasnili vzroke za precejšnje časovno zaostajanje uvedbe SEPA in prestavitev končnega datuma. V tem delu smo prišli do zaključkov, da je uvedba SEPA v Sloveniji potekala hitreje kot v Belgiji, kljub razlikam v sami organizaciji projekta, ki je bila v Sloveniji veliko bolj nestabilna in spremenljiva. Iz analize in podatkov je razvidno, da je bančni sektor v Sloveniji zavzet za spremembe in zna zelo hitro odreagirati na področju prilagajanja. Njegova prednost se v primerjavi z belgijskim bančnim sektorjev kaže v majhnosti slovenskega bančnega sektorja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili obe obravnavani državi med prvimi, ki sta uspešno zaključili prehod na SEPA na področju SEPA kreditnih plačil in SEPA direktnih obremenitev. Uspešnost projekta SEPA pa je odvisna predvsem od plačilne infrastrukture in podpore bank. [N. Iljevec]20142014-10-12 17:28:04Magistrsko delo/naloga46582sl