<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46641"><dc:title>OBREZOVANJE FANTKOV</dc:title><dc:creator>Flis,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obrezovanje fantkov</dc:subject><dc:subject>nadomestna privolitev</dc:subject><dc:subject>lepotni kirurški posegi</dc:subject><dc:subject>pravica do telesne celovitosti</dc:subject><dc:subject>pravica do verske vzgoje</dc:subject><dc:description>Zgodovinsko gledano predstavlja obrezovanje enega izmed najstarejših znanih kirurških posegov, pri katerem se odstrani del ali celotna kožica ob glavici moškega spolnega uda. 
Morda se na prvi pogled zdi problem obrezovanja popolnoma banalen in preprost, vendar se ob bolj poglobljenem pogledu odprejo številna vprašanja in problemi v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Pri obrezovanju se srečujeta pravica otroka do telesne integritete in pravica staršev do svobodne verske vzgoje.     
Glavno področje raziskovanja diplomskega dela predstavlja ne-terapevtsko obrezovanje otrok moškega spola na prošnjo njihovih staršev ali skrbnikov iz religioznih razlogov. V zakonodaji ostaja to vprašanje neurejeno, sodne odločbe na to temo v Slovenjih še ni bilo izdane, pravna teorija pa se je s tem vprašanjem le skopo ukvarjala. 
Rutinsko obrezovanje moških v otroštvu mnogi zagovarjajo, saj naj bi delovalo preventivno na zdravstvenem področju oziroma na podlagi verskih razlogov. Na človekove pravice, predvsem ohranitev telesne celovitosti pa se sklicujejo tisti, ki rutinskemu obrezovanju moških v otroštvu nasprotujejo.      </dc:description><dc:publisher>[S. Flis]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-10-17 22:28:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
