<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46751"><dc:title>SPREMLJANJE GIBANJA HEPATITISA B V SLOVENIJI V DESETLETNEM OBDOBJU</dc:title><dc:creator>Stanković,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijan,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar-Turk,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hepatitis B</dc:subject><dc:subject>akutni hepatitis B</dc:subject><dc:subject>kronični hepatitis B</dc:subject><dc:subject>nalezljiva bolezen</dc:subject><dc:subject>cepljenje.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo predstavili virus hepatitisa B, opisali njegove poti prenosa, simptome, diagnostiko ter zdravljenje. Opisali smo cepljenje proti hepatitisu B ter vlogo medicinske sestre pri preprečevanju okužbe. Namen magistrskega dela je bil analizirati novejše statistične podatke o spremljanju gibanja hepatitisa B v Sloveniji in po svetu. S pomočjo podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije smo dobljene podatke analizirali in jih primerjali z državami Evropske unije.
Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo temelji na deskriptivni epidemiološki metodi. Statistično je bila izvedena demografska (prijava bolezni po starostnih skupinah), kronološka (skupen prikaz incidence in mortalitete po letih) in topografska analiza (prijava bolezni po zdravstvenih regijah) primerov hepatitisa B v Sloveniji.
Rezultati. V Sloveniji je pogostost hepatitisa B v primerjavi z Evropo nizka, pri čemer je incidenca kroničnega hepatitisa B na 100.000 prebivalcev višja od akutnega hepatitisa B. V Sloveniji bistveno bolj obolevajo moški kot ženske. Akutni hepatitis B se najpogosteje pojavlja v starosti od 25 do 44 let, kronični hepatitis B pa od rojstva do starosti 24 let. Za akutnim hepatitisom B jih je v obdobju desetih let največ zbolelo v mariborski regiji, za kroničnim pa v ljubljanski regiji.
Sklep. V Sloveniji je v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih prijava hepatitisa B obvezna, na ta način se tudi ocenjuje razširjenost bolezni. Prav gotovo je število okužb višje, saj nekateri ljudje ne iščejo zdravstvene pomoči ali prijava ni popolna, okužba pa lahko poteka brez zunanjih znakov.</dc:description><dc:publisher>[A. Stanković]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-02 17:52:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46751</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
