<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46759"><dc:title>Izsleditev klica na številko 113 Operativno-komunikacijskega centra</dc:title><dc:creator>Štrajhar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgaga Markelj,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>operativno-komunikacijski centri</dc:subject><dc:subject>intervencijski klici</dc:subject><dc:subject>113</dc:subject><dc:subject>izsleditev klicev</dc:subject><dc:subject>osebni podatki</dc:subject><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se osredotočili na izsleditev klica Operativno komunikacijskega centra na evropsko enotno številko za klic v sili 113 in enotne evropske številke za klice v sili 112. Pri tem so nam v veliko pomoč zakoni, predvsem Ustava Republike Slovenije (2013), Zakon o elektronskih komunikacijah-1 (2012), ter Zakon o varstvu osebnih podatkov-1 (2007), poleg strokovne literature pa smo izvedli tudi intervju na Operativno komunikacijskem centru, Regijskemu centru za obveščanje, ter intervju z Informacijskim pooblaščencem, kjer smo razrešili nekaj podrobnosti o samem klicu v sili in sprejemanju le teh. 
Številka za klice v sili Regijskega centra za obveščanje 112 in Operativnega komunikacijskega centra 113, sta eni izmed najpomembnejših številk za klice v sili. V primeru posredovanja pomoči občanu, sta številki brezplačni in dosegljivi 24 ur na dan,ter sedem dni v tednu. Operaterji morajo omogočati brezplačen klic na ti dve številki, kjerkoli se nahaja naročnik, v primeru, da naročnik zapusti mejo države, pa mora biti o tem obveščen z SMS sporočilom, kar je navedeno v splošnih pogojih naročnine ob sklenitvi pogodbe. S telefonsko številko naročnika oziroma s pomočjo operaterja lahko na podlagi 153. Člena Zakona o elektronskih komunikacijah-1 (2012) izsledimo lokacijo kličočega in s tem hitreje rešimo občana v primeru ogrožanja življenja. 
Življenje je ena izmed temeljnih dobrin občana, za to na prvo mesto pri reševanju le-tega dajemo poudarek nanj. Strokovni delavci, kot so reševalci in policisti morajo v skladu z predpisanimi zakoni storiti vse, kar je v njihovih močeh za rešitev občana. Pri svojem delu lahko v skladu s Zakonom o varstvu osebnih podatkov-1 (2007) uporabijo osebne podatke občana za njihovo dobro. Vsakršno kršenje zakona se kaznuje s sankcijami. 
Vendar pa se nam pri tem poraja vprašanje ali ima Policija prevelik vpogled v osebne podatke občanov in jih lahko nadzoruje na vsakem koraku, ali podatke z lahkoto zlorabi, kljub predpisanim zakonom, kako na podlagi osebnih podatkov pride do lokacije, ki je potrebna za rešitev življenja, kar smo ugotavljali v diplomskem delu.</dc:description><dc:publisher>A. Štrajhar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-03 16:41:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46759</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
