<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46805"><dc:title>OBLIKE ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVNIH IN NADZORNIH ORGANOV V KAPITALSKIH DRUŽBAH</dc:title><dc:creator>Sabotin,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Primec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kapitalske družbe</dc:subject><dc:subject>organi upravljanja</dc:subject><dc:subject>delniška družba</dc:subject><dc:subject>nadzorni svet</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>kazenska odgovornost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:description>Kapitalske družbe v Sloveniji so urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen. V Nemčiji sta d. d. in d. o. o. kot kapitalski družbi urejeni vsaka v svojem zakonu. 
Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz leta 2006 je že ob prej obstoječi možnosti dvotirnega upravljanja dodala še enotirno upravljanje. Tako Slovenija in Nemčija v praksi uporabljata dvotirni sistem.
V Sloveniji in v Nemčiji se praviloma deležniki vse pogosteje odločajo za uveljavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti. Ta odnos se je v veliki meri spremenil zaradi medijev, ki so začeli postavljati bolj neprijetna vprašanja o primerih nastale škode, prav tako so se ljudje začeli spraševati, kako se je lahko to zgodilo. Tako je odgovornost postala resna profesija in je treba to delo upravljati ustrezno.      </dc:description><dc:publisher>[K. Sabotin]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2014-11-10 22:16:45</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
