<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46849"><dc:title>MODERNISTIČNI PRIPOVEDNI POSTOPKI V ROMANIH TOSTRAN RAJA IN VELIKI GATSBY F. SCOTTA FITZGERALDA</dc:title><dc:creator>Bolčević,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>modernizem</dc:subject><dc:subject>modernistični pripovedni postopki</dc:subject><dc:subject>moderni roman</dc:subject><dc:subject>F. S. Fitzgerald</dc:subject><dc:subject>Tostran raja</dc:subject><dc:subject>Veliki Gatsby</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na analizo modernističnih pripovednih postopkov v romanih Tostran raja in Veliki Gatsby avtorja F. Scott Fitzgeralda, ki je ameriški modernistični pisatelj. V svojih romanih je prikazoval razmere in družbo v začetku 20. stol., ki je bila deležna številnih sprememb. Konec 19. stol. in začetek 20. stol. so zaznamovala politična gibanja, razvoj znanosti in tehnologije, 1. svetovna vojna, množično priseljevanje in spremembe v družbi in kulturi. Pisatelji so iskali nov literarni slog, ki bi ustrezal novemu času in odražal spremembe 20. stol. Razvila se je nova literarna smer, imenovana modernizem. Namen magistrske naloge je bil, da na primerih romanov Tostran raja in Veliki Gatsby potrdimo tezo, da je Fitzgerald za prikazovanje zavesti literarnih likov uporabljal modernistične pripovedne postopke. Za analizo modernističnih pripovednih postopkov, vezanih na prvoosebno in tretjeosebno pripoved, je uporabljena teorija Dorrit Cohn. Iz analize je razvidno, da sta v romanu Tostran raja prevladujoča modernistična postopka citirani monolog in pripoved o zavesti lika. V romanu Veliki Gatsby pa prevladujeta pripoved o lastni zavesti lika in samocitirani monolog. Modernistični pripovedni postopki podajajo notranje misli literarnih likov in služijo za prikazovanje čustev in notranjih občutij literarnih likov. Z analizo jezika in karakterizacijo literarnih oseb je bilo ugotovljeno, da je v ospredju subjektivizem in individualizem, saj so pogoste besede in besedne zveze, ki opisujejo notranje občutje literarnih likov. Značaji literarnih likov prikazujejo spremenjene vrednote začetka 20. stol., pogubno moč denarja in krizo identitete. Ugotovljeno je bilo, da je Fitzgerald pogosto črpal teme in motive iz svojega življenja. Fitzgeraldova dela so še vedno zelo brana, saj je tematika romanov brezčasna, ker opisuje svet bogatih, povzpetništvo, moralno praznino, eksistencialne krize in neizživeto ljubezen.</dc:description><dc:publisher>[A. Bolčević]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-16 18:46:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
