<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46944"><dc:title>PREVAJANJE RETORIČNIH FIGUR V KNJIGI GROZNI GAŠPER IN MEGA ŽLEHT ČASOVNI STROJ</dc:title><dc:creator>Sankovič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valh Lopert,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>retorične figure</dc:subject><dc:subject>otroška književnost</dc:subject><dc:subject>prevajanje</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>Grozni Gašper</dc:subject><dc:description>Knjige so pomemben del otrokovega življenja, saj pozitivno vplivajo na njegovo inteligenco in hkrati razvijajo navado branja. Z branjem pravljic otroci razvijajo umske in govorne zmožnosti ter besedišče, oboje pa je podlaga za boljše učenje in razumevanje.
Prevajanje knjig za otroke se mogoče zdi enostavno, vendar je zelo zahteven proces. Prevajalec mora paziti na kulturne razlike, jezik, stil, hkrati pa mora besedilo čim bolj približati izvirniku. Težave se najpogosteje pojavijo pri prevajanju besednih iger, humorja in tudi nekaterih retoričnih figur, ki se zlahka »izgubijo« v prevodu. 
V diplomskem delu sem se osredotočila na prevajanje retoričnih figur v dveh pravljicah iz knjige Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj: Grozni  Gašper gre na izlet in Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj. Predstavila sem osem retoričnih figur: aliteracijo, anaforo, epiforo, retorično vprašanje, eksklamacijo, ukrasni pridevek, hiperbolo in onomatopejo. Podala sem primere za vsako figuro in prikazala, katere retorične figure so ohranjene v prevodu, katere se »izgubijo« ter katere so le delno ohranjene; dodala sem svoje predloge in rešitve.</dc:description><dc:publisher>[M. Sankovič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-28 09:47:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>46944</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
