<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46992"><dc:title>VPLIV ZLORABE MOČI NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI</dc:title><dc:creator>Drame,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>zloraba moči</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>motivacijske teorije</dc:subject><dc:subject>mobing.</dc:subject><dc:description>Pojmi, kot so moč, motivacija in mobing, se med seboj prepletajo. Tisti, ki ima moč v organizaciji, lahko vpliva na motivacijo oziroma demotivacijo zaposlenih v organizaciji. Prav tako pa lahko v določenih okoliščinah zlorablja svojo moč, s čimer lahko povzroča mobing v organizaciji. Moč lahko razumemo kot stopnjo, do katere lahko posamezniki odločajo o ravnanju drugih tudi proti svoji volji.

V magistrskem delu proučujemo moč v organizaciji, kaj pravzaprav moč je, v kakšni obliki se moč v organizaciji pojavi, kako si lahko moč posamezniki v organizaciji pridobijo, kaj jim ta omogoča in kdaj lahko prihaja do zlorabe moči, v kakšnih oblikah se lahko moč zlorablja ter kakšne so osebnostne značilnosti nekaterih vodij v organizaciji, ki moč zlorabljajo.

V tretjem poglavju obravnavam motivacijo zaposlenih, njena različna pojmovanja, dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih ter nekatere novejše poglede in pristope motiviranja zaposlenih.

V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati mobinga na delovnem mestu, pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Vzorec zajema le manjši del populacije v savinjski regiji, zato rezultatov ne moremo posploševati.</dc:description><dc:publisher>[S. Drame]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2014-12-05 12:08:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46992</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
