<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47111"><dc:title>SEZNANJENOST LJUDI O NEGATIVNIH VPLIVIH KAJENJA</dc:title><dc:creator>Babosek,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kajenje</dc:subject><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>KOPB</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>osveščanje</dc:subject><dc:subject>informiranje</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Raziskave pravijo, da bo v prihodnjih letih kajenje postalo vodilni vzrok smrti. Kajenje sčasoma človeka uničuje, poveča možnost za razvoj pljučnega raka, bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, kronično obstruktivno pljučno bolezen in razne druge bolezni. Veliko raziskav in govora pa je v zadnjem času tudi o pasivnem kajenju, ki pušča trajne posledice in pasivnim kadilcem povzroča podobne težave kot kadilcem. Z opustitvijo kajenja, zmanjšamo tveganja za razvoj določenih bolezni in pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja. Z raziskavo smo se želeli seznaniti z osveščenostjo ljudi o negativnem vplivu kajenja, ugotoviti vzroke za začetek in opustitev kajenja in ugotoviti delež kadilcev med anketiranimi.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali ter jih grafično in v odstotkih prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Excel za izdelavo grafov in Microsoft Office Word za urejanje besedila. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih ljudmi na območju Maribora.
Rezultati: Izmed 100 anketiranih je 42 % kadilcev, 22 % bivših kadilcev in 35 % nekadilcev, večinski delež predstavljajo kadilke ženskega spola. Večina anketiranih kadi od 5-10 let, najmanj je tistih ki kadijo od 10 do 15 let. Razbrali smo, da so ljudje dokaj dobro osveščeni o negativnih vplivih kajenja, kjer rezultati kažejo da se 97 % anketiranih zaveda da kajenje poveča možnost za razvoj pljučnega raka, z 81 % se kaže da vedo da povzroča srčno-žilne bolezni, velik odstotek anketiranih pa meni, da povzroča kronično obstruktivno pljučno bolezen. Glavni vzrok za začetek kajenja je pri 32 % družba in druženje, 29 % anketiranih je cigareto prižgalo iz radovednosti in 20 % anketiranih je pričelo kaditi čisto po naključju. 
Sklep: Seznanjenost ljudi o negativnem vplivu kajenja lahko bistveno izboljša kakovost življenja in spodbudi kadilca k opuščanju pri čemer lahko pomembno vlogo igra tudi zdravstveno osebje, ki kadilca osvešča o negativnih vplivih kajenja. Zato smo odgovorni zdravstveni delavci, ki moramo ljudem nameniti čas, jim svetovati in jih napotiti na pravo pot.</dc:description><dc:publisher>[S. Babosek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-12-18 12:33:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
