<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47148"><dc:title>POSEBNOSTI KONCERNSKIH ZDRUŽITEV</dc:title><dc:creator>Strmčnik,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelič,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Koncerni</dc:subject><dc:subject>materialna statusna preoblikovanja</dc:subject><dc:subject>združitve</dc:subject><dc:subject>koncernske združitve</dc:subject><dc:subject>sklep skupščine</dc:subject><dc:subject>prenos premoženja</dc:subject><dc:subject>spojitev</dc:subject><dc:subject>pripojitev</dc:subject><dc:subject>družba mati</dc:subject><dc:subject>družba hčera</dc:subject><dc:subject>družba sestra.</dc:subject><dc:description>Združitev je pojavna oblika materialnih statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, 
da se podjetniško organizirano premoženje v celoti prenaša z univerzalnim pravnim nasledstvo z ene družbe, kot razpolagalca, na drugo, prevzemno ali novo družbo, kot pridobitelja; da so predmet izpolnitve, ki jo opravi pridobitelj, ki je bodisi nova, bodisi prevzemna družba, njeni deleži, ki pripadejo imetnikom deležev razpolagalca, to je delničarjem oziroma družbenikom razpolagalca; da razpolagalec po združitvi preneha. Kadar se združujejo družbe, ki med seboj niso predhodno kapitalsko povezane gre za koncentracijske združitve. 
 
Skladno z ZGD-1 se lahko materialno statusno preoblikujejo tudi gospodarske družbe, ki so povezane v koncern, v tem primeru gre za koncernske združitve. Za združitve koncernsko povezanih družb veljajo, zaradi že obstoječe kapitalske povezanosti udeleženih družb določene posebnosti, tako pri proceduri odločanja o združitvi, kot pri dejanski izvedbi združitve, to je pri zagotovitvi deležev. Kakšne so te posebnosti, je odvisno od tega, v kateri smeri potekajo premoženjski premiki. Premoženjski premiki pri združitvah lahko potekajo po vertikalni osi, in sicer v smeri od spodaj navzgor, na primer pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream) in premoženjski premiki od zgoraj navzdol, na primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Lahko pa premoženjski premiki potekajo tudi po horizontalni osi in gre za stranske premoženjske premike, primer tega je pripajanje sestrskih družb (merger side-stream). Pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi se pojavljajo različni pravni problemi, ki bodo podrobno obravnavani v magistrskem delu.

V magistrskem delu bodo podrobno prikazane posebnosti koncernskih združitev, ki jih bom prikazal tudi na praktičnih primerih, posebej za vsako od vrst koncernskih združitev, za pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream), za pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream) in za primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Skupaj s tem bodo obravnavani tudi pravni problemi, ki se pojavljajo pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi. Prav tako bom posebno poglavje v magistrskem delu namenil primerjalnopravnemu vidiku koncernskih združitev.</dc:description><dc:publisher>[M. Strmčnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-01-04 20:20:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47148</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
