<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47149"><dc:title>Testiranje strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij</dc:title><dc:creator>Žunko,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>multivariatni GARCH</dc:subject><dc:subject>dinamične pogojne korelacije</dc:subject><dc:subject>asimetrija</dc:subject><dc:subject>strukturni prelom</dc:subject><dc:subject>slamnata spremenljivka</dc:subject><dc:subject>Monte Carlo simulacije</dc:subject><dc:description>Pogosto uporabljena modela za modeliranje časovno variabilnih korelacij sta modela dinamičnih pogojnih korelacij, model DCC in model ADCC. Splošna predpostavka v analizi časovnih vrst je konstantnost parametrov modela. Če je v modelu prisoten strukturni prelom, lahko neupoštevanje spremembe parametrov privede do neustreznega modela in posledično vodi v napačno nadaljnjo uporabo modela. 
V doktorski disertaciji predstavimo novo metodologijo testiranja strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij. Specifikacijo modelov za vsak dinamični parameter razširimo z diferenčnimi parametri, kombiniranimi s slamnatimi spremenljivkami. Tako definirani diferenčni parametri nam neposredno pokažejo spremembe parametrov pred in po potencialnem strukturnem prelomu. Na njihovi osnovi imamo dosti več možnosti izvedbe statističnih testov kot v obstoječih metodologijah. Ker diferenčni parametri nastopajo v specifikaciji kot samostojni parametri, lahko pridobimo tudi standardne napake njihovih ocen ter kovariance z ocenami ostalih parametrov. Te lahko nato uporabimo v preizkušanju raznovrstnih domnev na podlagi t-testa in Waldovega testa. 
Vzorčne lastnosti nove metodologije temeljito preverimo z Monte Carlo simulacijskimi eksperimenti. Rezultati kažejo dobre vzorčne lastnosti. Testiranje konstantnosti posameznih parametrov s t-testi se je pokazalo kot boljše od uporabe testov z razmerjem verjetij, saj nanj manj vpliva izpolnjevanje predpostavke porazdelitve podatkov.
Metodologijo apliciramo na treh raziskovalnih vprašanjih koreliranosti svetovnih delniških trgov ter delniških trgov držav Centralne in Vzhodne Evrope. Rezultati kažejo, da je v korelacijski strukturi na zahodnoevropskih delniških trgih ob uvedbi evra prisoten strukturni prelom, tako v dolgoročnih povprečjih kot v dinamičnem delu modela ADCC. Po pridružitvi držav Centralne in Vzhodne Evrope Evropski uniji leta 2004 so se povečale dinamične korelacije med njihovimi delniškimi trgi in dinamične korelacije s svetovnimi delniškimi trgi. Po pridružitvi so se povečala dolgoročna povprečja, sprememba v dinamičnih parametrih pa ni statistično značilna. Po izbruhu svetovne finančne krize so proučevani trgi postali še bolj korelirani, ponovno je prisoten strukturni prelom v dolgoročnih povprečjih, dinamične korelacije pa so postale manj stabilne, s strukturnim prelomom tudi v dinamičnem delu modela ADCC.</dc:description><dc:publisher>M. Žunko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-01-05 09:59:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47149</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
