<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47201"><dc:title>Stanje kmetijstva v občini Ribnica in vizija razvoja ekološkega kmetijstva</dc:title><dc:creator>Oblak,	Stanko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pažek,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološko kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>preusmeritveni načrt</dc:subject><dc:subject>simulacijsko modeliranje</dc:subject><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:description>Stanje  kmetijstva  v  občini  Ribnica  je  na  sorazmerno  nizki  stopnji  intenzivnosti,  zlasti  na  njivah,  ki  se 
nahajajo  v  ravninskem  območju  Dolenje  vasi.  V  občini  Ribnica,  ki leži na  gorsko  višinskem  področju,  se 
kmetije  ukvarjajo  pretežno  z  živinorejo.  Gospodarji  na  kmetijah  so  v  veliki  meri  starejši,  mlajši  se 
zaposlujejo in izobražujejo za poklic v drugih, neagrarnih sektorjih. Vprašljivo je tudi nasledstvo kmetij.  V
raziskavi  je  prikazano  celostno  stanje  kmetijstva  v  ribniški  občini  in  glede  na  to  so  predlagane  ustrezne 
rešitve za kmetije, ki so le samooskrbne oziroma se na njih izvaja minimalna raba njivskih površin. Glede na 
posestno  strukturo  in  pogoje  pridelave  je  prikazana  ekonomska  analiza  ekološke  pridelave  kot  ena  od 
možnosti za doseganje ugodnejših ekonomskih parametrov pri samem kmetovanju na analiziranem območju. 
Ekonomika  ekološke  pridelave  je  ocenjena  z  metodama  simulacijskega  modeliranja  in  izračunov  skupnih 
stroškov.  Z  raziskavo  smo  dokazali,  da  je  s  pravilnim  pristopom  in  ustreznimi  tehnologijami  mogoča 
ekonomsko  upravičena  ekološka  pridelava  tudi  na  manjših,  za  konvencionalno  kmetijstvo  nezanimivih 
površinah. Z metodama simulacijskega modeliranja in izračuna skupnih stroškov smo z ustreznim orodjem za 
oceno  ekonomike podprli  preusmeritvene načrte za posamezne vzorčne kmetije  in  jih  s tem želeli  spodbuditi 
k  prestrukturiranju  in  vključitvi  v  ekološko  pridelovanje.  S  preusmeritvenim načrtom  smo na  prvi  vzorčni 
kmetiji, živinorejsko  zelenjadarski,  prišli  do rezultata,  da  je  količnik  ekonomičnosti že  v  preusmeritvenem 
obdobju  porastel  iz  0,84  na  0,89,  s  pridobitvijo  ekološkega  certifikata  pa  je  narastel  na  1,09.  Na  drugi 
poljedelski  kmetiji  se  je  količnik  ekonomičnosti  ravno  tako  zvišal,  saj  je  že  v  drugem  letu  preusmeritve 
presegel 1, in v tretjem letu, ko je že potekala ekološka pridelava, dosegel 1,34.
</dc:description><dc:publisher>[S. Oblak]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-01-14 09:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
