MERITEV MIŠIČNE ZMOGLJIVOSTI Z EMG PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIHBegić, Adil (Avtor) Haložan, David (Mentor) Stričević, Jadranka (Komentor) Brumen, Milan (Komentor) Elektromiografijatrapezna mišicazadnja vratna mišicaspodnja hrbtna mišicagloboka primarna mišica.Ugotovili bomo mišične obremenitve in zmogljivosti, povezane s transferi pacientov in bremen (dinamične obremenitve - dvigovanje nepomičnih pacientov) ter preučiti obolevnost v ledvenem (težave s križem) in vratnem delu hrbtenice (statične obremenitve - delo z računalnikom v neustreznem položaju) pri zdravstvenih delavcih. Namen predlagane magistrske naloge je s pomočjo domače in tuje strokovne literature, izkušenj iz klinične prakse ter raziskav celovito proučiti pojavnost poškodb v vratnem in ledvenem delu hrbtenice na podlagi statističnih podatkov in meritev z elektromiografijo. Z zbranimi podatki bomo lahko preučevali, kateri dejavniki vplivajo na MSO obolevnost zdravstvenih delavcev. S tem bomo pokazali možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja zdravstvenih delavcev in možnosti za zmanjšanje absentizma ter posledično stroškov delodajalcev. V empiričnem delu magistrske naloge bomo uporabili kvantitativno metodo dela. Dobljene rezultate bomo obdelali z uporabo statističnih metod (deskriptivna statistika s korelacijskim testom). Hipotezo bomo preverili s T-testom in Z-testom. Drugi eksperimentalni del bomo izvedli s pomočjo EMG aparata, s katerim bomo merili mišično zmogljivost posameznikov pri določeni obremenitvi. Predstavljena raziskava, ki temelji na metodološkem pristopu metaanalize, je pokazala, da je bolečina v križu pomemben zdravstveni problem pri zdravstvenem osebju, zlasti pri poklicni skupini medicinskih sester. Pomembno je upoštevati vidik specifičnih razlik v obremenitvah hrbtenice pri delu v različnih kliničnih okoljih (npr. intenzivni, ortopedski, interni, kirurški oddelek). Predlaga se vzpostavitev tako imenovanih gibalnih centrov v kliničnem okolju v katerih bi pod strokovnim vodstvom (fiziater, fizioterapevt,kineziolog) potekala izobraževanja o ustrezni gibalni aktivnosti na delovnem mestu in strukturirani, najmanj dvakrat tedenski 45-minutni gibalni vadbeni program.[A. Begić]20152015-01-29 19:23:28Magistrsko delo/naloga47298sl