<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47307"><dc:title>Odnos obveščevalno-varnostnih sistemov do kazenskih postopkov - primerjalna analiza ureditev Slovenije in Srbije</dc:title><dc:creator>Mijatović,	Aleksandar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgaga Markelj,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nacionalna varnost</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>obveščevalno-varnostne službe</dc:subject><dc:subject>posebni preiskovalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>pravosodni organi</dc:subject><dc:subject>mednarodno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Srbija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Problematika posebnih preiskovalnih ukrepov v izvedbi obveščevalno-varnostnih služb je z mednarodnega vidika in vidika primerjanih držav neločljiv del kazenskopravne in varnostne politike. Dejavnost obveščevalno-varnostnih služb se mora izvajati usklajeno s podobnimi dejavnostmi na tem področju. Javna pooblastila v rokah varnostnih organov posameznih držav lahko povzročajo dualizem pri izvajanju preiskovalnih dejanj. Te okoliščine tako vplivajo na zmedo pri preiskovanju, preprečevanju in odkrivanju določenih kaznivih dejanj. V zvezi s tem smo določili standardizacijo pravnih predpisov in nadzor procesnih dejanj obveščevalno varnostnih služb kot inherenten del pravosodne problematike, ki nedvomno vplivata na oceno zakonitosti takega ravnanja.

S primerjalno analizo pravnih sistemov Slovenije in Srbije smo raziskovali notranjo varnostno politiko ter procesno logiko v postopkih obveščevalno-varnostnih preiskav. Države imajo diskrecijsko pravico izvajanja notranje varnostne politike, ki določa dejavnosti in pooblastila nacionalnih obveščevalno-varnostnih služb. Razlike med pravnimi sistemi primerjanih držav lahko povzročijo zakonsko neujemanje predpisov s področja obveščevalno-varnostnih preiskav. V luči naporov reševanja mednarodne kazenske problematike smo določili varstvo človekovih pravic in osnovnih svoboščin kot temelj za presojo dovoljenosti obveščevalno-varnostnih dokazov. Če so izpolnjeni vsi pravni pogoji, ni nobenega dvoma o ustavnosti tako zbranih dokazov.</dc:description><dc:publisher>A. Mijatović]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-01 17:00:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>