<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47309"><dc:title>SOCIOLOŠKI VIDIKI VLOGE UČITELJA V PREPOZNAVANJU ZANEMARJANJA OTROK KOT OBLIKE NASILJA V DRUŽINI</dc:title><dc:creator>Borota,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>zanemarjen otrok</dc:subject><dc:subject>oblike zanemarjanja otrok</dc:subject><dc:subject>dejavniki zanemarjanja otrok</dc:subject><dc:subject>vloga učitelja</dc:subject><dc:description>Tema diplomske naloge je zanemarjanje otrok kot ena od oblik nasilja v družini nad otroki. Opredeljujemo jo kot primanjkljaj skrbi in nege odraslih oseb do otroka, kar bistveno vpliva na njegov razvoj. Glede na statistične podatke o številu otrok, žrtev kaznivih dejanj, storjenih v družini, med leti 2000 in 2012 sklepamo na porast tega pojava tudi na Slovenskem. Pomembno vlogo pri odkrivanju suma na zanemarjanje otrok ima učitelj, ki v razredu pozorno spremlja vedenje otrok in se odziva na nekatere vidne pokazatelje, kot so zunanja neurejenost in higienska pomanjkljivost otroka, izostajanje od pouka in upad učnega uspeha, slaba podoba o sebi ter slaba slika splošnega zdravja. 
Na to temo smo izvedli raziskavo med strokovnimi delavci, ki delajo na nekaterih osnovnih šolah v Koprskem primorju. Ugotavljamo, da dobra polovica strokovnih delavcev na šoli vsaj enkrat v šolskem letu v razredu opazi zanemarjenega otroka. Ocenjujejo, da so učitelji tisti, ki na podlagi vsakodnevnih opazovanj najzanesljiveje prepoznajo tak pojav. Kljub temu da svoje zmožnosti za prepoznavanje in ravnanje z zanemarjenim otrokom ocenjujejo kot dobre, si na tem področju želijo več znanja in praktičnega izobraževanja. Učitelji si želijo, da bi bile strokovne službe zunaj šole v večji meri odzivne in učinkovite pri obravnavi primerov in pri vzpostavljanju stikov s šolo. 
Na osnovi rezultatov ugotavljamo potrebo po nadaljnjem profesionalnem razvoju strokovnih delavcev na šoli s področja žrtev otrok nasilja v družini. Ta tematika bi morala biti v večji meri vključena tudi v vsebine študijskih programov, ki izobražujejo za poklic učiteljev. Pričakujemo, da bo naša raziskava spodbudila podobne raziskave po Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[A. Borota]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-01 19:57:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>47309</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
