Značilnosti in kompetence vodij v povezavi s počutjem zaposlenih v zdravstveni negiLorber, Mateja (Avtor) Treven, Sonja (Mentor) Mumel, Damijan (Komentor) bolnišnicazdravstvena negavodenjepočutjeSkrb za zadovoljstvo, počutje in zdravje zaposlenih je pomembno za vsako organizacijo, ker je delo v zdravstveni negi stresno, pa je ta skrb tukaj še toliko bolj potrebna. Prav tako so znane povezave med vlogo vodje, dobrim počutjem, usposabljanjem in pripadnostjo za razumevanje uspešnosti organizacij. Kljub številnim pristopom k merjenju dobrega počutja so se raziskovalci poenotili glede treh glavnih pristopov (psihološkega, fizičnega in socialnega) merjenja počutja. Znano je tudi, da značilnosti delovnega življenja vplivajo na več različnih vidikov dobrega počutja zaposlenih, na primer na povečanje smisla za spodbujanje pozitivnih čustev, morale in motivacije, zadovoljstvo z delom in celotno zadovoljstvo z življenjem. Vodenje je eden izmed pomembnih dejavnikov delovnega življenja, ki vpliva na počutje zaposlenih prek zadovoljstva z njihovimi delovnimi mesti in zadovoljstva z življenjem. Prav tako na dobro počutje zaposlenih poleg vodenja vplivajo tudi drugi situacijski dejavniki, ki izhajajo iz delovnega okolja, na primer razpoložljiva sredstva, vedenje sodelavcev, urejenost delovnega okolja itd. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo počutja zaposlenih v zdravstveni negi in dejavnike vodenja, s katerimi se povezuje počutje zaposlenih. V raziskavi smo uporabili kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi iz osmih bolnišnic, ki imajo med organizacijskimi enotami oziroma oddelki interni/-e in kirurški/-e oddelek/-ke. V okviru kvantitativne metodologije smo za ugotavljanje korelacije med posameznimi proučevanimi spremenljivkami uporabili Spearmanov koeficient korelacije, ki nam pokaže moč povezave med primerjanimi spremenljivkami. Uporabili smo tudi Mann-Whitneyjev neparametrični test za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva neodvisna vzorca med povprečnimi vrednostmi proučevanih spremenljivk posameznih (skupin) udeležencev (vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi) raziskave. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS, 20.0. Kot metodo zbiranja podatkov smo v okviru kvalitativne metodologije uporabili strukturiran intervju. Pri zbiranju, urejanju in analizi empiričnega gradiva smo upoštevali smernice, ki veljajo za metodo utemeljene teorije. V raziskavi smo ugotovili, da so počutje, zadovoljstvo ter pripadnost vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi na srednji ravni. Glede na proučevane spremenljivke smo ugotovili le statistično pomembno razliko v stopnji zadovoljstva z delom. Prav tako smo ugotovili, da se transformacijsko vodenje, značilnosti vodij in vodstvene kompetence vodij statistično pomembno povezujejo s počutjem zaposlenih v zdravstveni negi. Ugotovili smo tudi, da je približno polovica zaposlenih nezadovoljna z življenjem in delom, nepripadna ter ocenjuje svoje psihološko in subjektivno počutje kot slabo. Med vodji v zdravstveni negi je opaziti nekoliko manj nezadovoljnih, nepripadnih, prav tako jih več svoje psihološko in subjektivno počutje ocenjuje kot dobro. Znano je, da so zaposleni, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, učinkovitejši in uspešnejši pri doseganju rezultatov. Uspešen vodja je tisti, ki zna poskrbeti za dobro počutje svojih sodelavcev, saj bo le tako lahko dosegel zastavljene cilje in omogočil organizaciji, da bo boljša od konkurence. Tudi vodje v zdravstveni negi potrebujejo znanja s področja vodenja, saj usmerjajo delovanje in vedenje organizacije kot celote ter skrbijo za doseganje njenih rezultatov. Vodje so tisti, ki imajo pomemben vpliv na zadovoljstvo, pripadnost in počutje zaposlenih ter posledično tudi na zadovoljstvo uporabnikov storitev (bolnikov) in kakovost izvajanja le-teh.M. Lorber20152015-02-08 11:34:05Doktorsko delo/naloga47345sl