POIMENOVANJE ZA ŽIVALI V UČBENIKU IMRETA AGUSTIČA PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NARODNE ŠOLEHozjan, Klavdija (Avtor) Ulčnik, Natalija (Mentor) Imre Agustičprirodopisučbenikživalistrokovno izrazjePrekmurje, skrajni severovzhodni del današnjega slovenskega prostora, je v 19. stoletju pripadalo ogrskemu delu Avstro-Ogrske. Od tam je prihajal tudi Imre Agustič, stenograf in publicist, ki je leta 1875 v Budimpešti začel izdajati časopis Prijatelj. Lotil se je tudi pisanja poezije, pripovedk, prevajanja, prisoten je bil na političnem področju. Napisal je tudi učbenik Prirodopis s kepami za národne šole, ki je izšel leta 1877 v Budimpešti. V diplomskem delu sem se posvetila predvsem prvemu delu tega učbenika, v katerem so obravnavane živali in jih je Agustič povzemal po Erjavčevih Domačih in tujih živalih v podobah. Knjigi se razlikujeta po obsegu in količini predstavljenih živalskih vrst, skupna pa so nekatera poimenovanja in informacije o posameznih živalih. Povsem drugačen je tudi pristop k obravnavani tematiki – Erjavec podatke podaja skozi zgodbe, Agustič pa je bolj enciklopedičen. Polovica Agustičevih poimenovanj živali je enaka Erjavčevim. Večino poimenovanj najdemo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka in v SSKJ. V živalskih poimenovanjih in v sobesedilu je viden vpliv starejših oblik knjižnega jezika, opazen pa je tudi vpliv narečja. Vpliv madžarskega jezika ni izrazit, večina živalskih iztočnic je namreč indoevropskega izvora.[K. Hozjan]20152015-02-12 22:27:17Diplomsko delo47383sl