<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47464"><dc:title>FINANCIRANJE PREDŠOLSKE VZGOJE V EVROPSKIH DRŽAVAH IN V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Operčkal,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čančer,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolska vzgoja in varstvo</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>financiranje</dc:subject><dc:subject>države EU</dc:subject><dc:subject>pristojbina</dc:subject><dc:description>Izobraževanje v zgodnjem otroštvu koristi vsem otrokom, predvsem tistim, ki prihajajo iz socialno prikrajšanih okolij. Pomembno je, da otroku nudimo visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo, saj le ta najbolj učinkovito vpliva na otrokov razvoj in zmanjšuje nevarnost zgodnje opustitve šolanja. 

Evropa je določila cilj, da bi do leta 2020 bilo v predšolsko vzgojo vključenih najmanj 95% otrok med četrtim letom starosti in starostjo, ko se začne obvezno osnovno šolanje. Vlade po vsej Evropi so prepričanja, da je vlaganje v predšolsko vzgojo in varstvo ena izmed najboljših naložb za otroke in za prihodnost Evrope. Vendar pa zahteva precejšnje naložbe, tako iz javnih kot iz zasebnih virov. 

Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako zadovoljni so starši s predšolsko vzgojo v javnih in zasebnih vrtcih in kdo zagotavlja največji delež sredstev za financiranje predšolske vzgoje.

Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem predšolska vzgoja, nadaljevali s financiranjem in predstavili cene pristojbin za vrtce v državah EU-28. V drugem delu smo predstavili metode za merjenje zadovoljstva in priložnosti za zaposlitev v predšolski vzgoji. 

Empirični del magistrske naloge smo pričeli s predstavitvijo javnih vrtcev (vrtec X) in zasebnega vrtca (vrtec Y). Predstavili smo namen, cilje in vzorec raziskave, hipoteze ter način zbiranja podatkov. S pomočjo vzorca staršev otrok, ki obiskujejo javne vrtce in zasebni vrtec iz območja celjske regije, smo ugotavljali razlike med vrtci. S pomočjo računalniškega programa SPSS smo ugotavljali razlike v vrtcih in rezultate predstavili. Empirični del smo zaključili z analizo zbranih podatkov in s preverjanjem hipotez.

Ključne ugotovitve so pokazale, da so manjše razlike med starši otrok v javnih vrtcih in zasebnem vrtcu. Pri odločitvi o izbiri vrtca je za vse starše najpomembnejše bližina vrtca. Mesečni dohodki družin se razlikujejo, saj imajo družine, katerih otroci obiskujejo zasebni vrtec, v povprečju višje povprečne mesečne dohodke od družin, katerih otroci obiskujejo javne vrtce. Starši iz javnih vrtcev so zelo zadovoljni s kakovostjo poučevanja in z vzgojitelji, medtem ko so starši iz zasebnega vrtca z vsemi dejavniki kakovosti zadovoljni. V teoretičnem delu smo ugotovili, da največji delež sredstev za financiranje predšolske vzgoje tako v Sloveniji kot v državah EU zagotavljajo občine in da je financiranje predšolske vzgoje v Sloveniji primerljivo z drugimi državami EU.</dc:description><dc:publisher>[M. Operčkal]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-24 10:48:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47464</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
