PRIMERE V DELIH JOSIPINE URBANČIČ TURNOGRAJSKEŠtuhec, Olga (Avtor) Čeh Steger, Jožica (Mentor) Josipina Urbančič Turnograjskapovesticepesniška podobaprimera/komparacijaJosipina Urbančič Turnograjska je bila mlado, nežno in zasanjano dekle. Izjemno je uživala v naravi, svoj prosti čas je najraje preživljala v »senčnici« na domačem gradu Turn in pisala povestice. Bila je izjemno verna in predana svoji domovini, ki jo je ljubeče imenovala kar »majka Slava«. Na svoji kratki življenjski poti ji je uspelo ustvariti presenetljiv opus, kar 38 povestic in 3 pesmi. Njeni prvi teksti so bili eksemplarične narave, pozneje pa je zelo rada pisala predvsem tekste z domoljubno tematiko. V njenih pripovednih delih še posebej izstopajo ženske literarne osebe, že pretirano poveličane rešiteljice naroda. Sprva so dela Turnograjske zelo kratka, nato se daljšajo, podoben razvoj opazimo tudi ob njenih primerah, analiza katerih predstavlja težišče diplomskega dela. V zgodnjih delih jih uporablja redkeje, poznejša dela so z njimi bogatejša, primere pa so tudi bolj dodelane. Primere Turnograjske sem glede na primerjalne člene razdelila v različne tematske skupine, pri čemer sem ločila primere iz pesniškega in proznega opusa. V njenem pesniškem opusu osrednje mesto zavzemajo primere iz tematske skupine religiozni svet, pogoste pa so tudi take, ki so povezane z dragimi kamni. Primere iz proznega opusa sem razdelila v 14 tematskih skupin: človek, živalski svet, rastlinski svet, nebo in nebesna telesa, svetlobni pojavi, zvok in akustični predmeti, vodni svet, vremenski in atmosferski pojavi, geomorfološki pojavi, kamni, umetni predmeti, religiozni svet, pravljični in mitološki svet ter pojmovni, abstraktni in čustveni svet. Primere Turnograjske so tradicionalne in trdne, precej preproste in naivne, prežete z elementi iz žive in nežive narave. Njihova funkcija je v glavnem ponazoritvena. Večinoma ostajajo na realni ravni, njihova zgradba je lepo razvidna. Primerjani in primerjalni člen sta najpogosteje zvezana z veznikom kakor, sledi kot, pojavijo pa se tudi modalni vezniki. Tretje v primeri je največkrat izraženo z glagolom, redkeje se zrcali v skupni lastnosti. Prevladuje konkretizacijski semantični mehanizem. Primere so v glavnem prvostopenjske, le nekaj je razširjenih.[O. Štuhec]20152015-02-26 21:23:39Diplomsko delo47488sl