<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47575"><dc:title>EMPATIJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM PRI SREDNJEŠOLCIH</dc:title><dc:creator>Mulalić,	Lejla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Empatija</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z življenjem</dc:subject><dc:subject>srednješolci</dc:subject><dc:description>Osrednja tema raziskave je bila vezana na ugotavljanje povezave med empatijo in zadovoljstvom z življenjem srednješolcev. Naš namen je bil tudi identificirati čimveč dejavnikov, ki bi lahko bili povezani z omenjenima konceptoma. Preverili smo, koliko časa dijaki preživljajo s svojimi prijatelji, v kolikšni meri se čutijo povezane z ostalimi dijaki v razredu, kakšno povprečje ocen dosegajo, koliko berejo in kakšna je izobrazba njihovih staršev. V raziskavi je sodelovalo 387 dijakov prvih in tretjih letnikov iz štirih srednjih šol v Mariboru. Za ugotavljanje empatije posameznikov je bil uporabljen vprašalnik IRI (Interpersonal Reactivity Index), za določanje stopnje zadovoljstva z življenjem pa lestvica SWLS (Satisfaction With Life Scale). Osrednja ugotovitev je, da obstaja povezava posamičnega vidika empatije, t.j. osebne prizadetosti,  s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Pokazalo se je več povezav med različnimi komponentami empatije s posameznimi vidiki zadovoljstva z življenjem dijakov, kot so zadovoljstvo z družabnim življenjem in materialnim stanjem. Raziskava odpira nova vprašanja v povezavi s smiselnostjo spodbujanja empatije med dijaki in pomaga odkrivati načine za več zadovoljstva med dijaki srednjih šol.</dc:description><dc:publisher>[L. Mulalić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-10 18:51:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47575</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
