<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47613"><dc:title>Obveščevalno vodena policijska dejavnost</dc:title><dc:creator>Dekleva,	Sven	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijska dejavnost</dc:subject><dc:subject>preprečevanje kriminalitete</dc:subject><dc:subject>policijsko delo v skupnosti</dc:subject><dc:subject>obveščevalno vodena policijska dejavnost</dc:subject><dc:subject>kriminalistično-obveščevalna dejavnost</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Policijska dejavnost 21. stoletja je v svojevrstni krizi identitete in se vse težje spopada z izzivi. Prav zaradi tega številni strokovnjaki, da bi izboljšali učinkovitost tega področja, kontinuirano predlagajo nove pristope in rešitve, znanost pa raziskuje, vpeljuje in analizira. V prihodnosti se mora marsikaj spremeniti, spremembe pa ne smejo biti samo kozmetične ali marketinške narave. Pri sistemih razvitih držav je opazen odmik od tradicionalne militaristične ureditve, ki je temeljila predvsem na represivnih metodah in retroaktivnem delovanju. Opazni so tudi poskusi vpeljave novih upravljalnih modelov, ki bi bili kar se da učinkoviti ob najmanjših mogočih stroških. Proaktivno preventivno delovanje je prvi in osnovni pojem, ki se ga je treba zavedati, kadar govorimo o obveščevalno vodeni policijski dejavnosti. Preučevani model je upravljalni model poslovne orientacije ter strateški mehanizem, katerega cilj je doseganje pozitivnih dolgoročnih ciljev. Vpeljava mora potekati od vrha hierarhične piramide navzdol ter vplivati na elemente zunaj nje, predvsem na nosilce odločanja. Pri policijskih postopkih je kriv predvsem pomanjkljiv pristop, kajti potrebni so rezultati brez dodatnega olepševanja. Zaposleni v policiji, ki so seznanjeni z osnovami kriminalistične obveščevalne dejavnosti, imajo tako do te teme kot do procesa dokaj površen odnos. Razlog za takšen način razmišljanja je prepričanje, da obveščevalno vodena policijska dejavnost izhaja izključno iz kriminalistične obveščevalne dejavnosti, a ta ima širši koncept. Za maksimalne rezultate zahteva celovit in holističen pristop, pa tudi podporo nosilcev odločanja za spremembo zdajšnje organizacijske kulture. Formalizacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki jo je spodbudila Evropska unija leta 2004, nam jasno razlaga model, katerega načela so prepoznavna in sprejemljiva na najvišjih ravneh. Kot nujno prepoznavamo tudi vpeljavo urejenega sistema zbiranja podatkov in njihovega arhiviranja za nadaljnjo ustrezno uporabo pristojnih služb. Rešitev problema ni le v številu zaposlenih v organizaciji, pomembnejša od količine je kakovosti. Za primer lahko vzamemo EUROPOL, organizacijo s solidno urejenim postopkom pridobivanja, obdelovanja, analize in uporabe podatkov, zbranih na terenu. Analizirali smo tri osnovne policijske strategije in njihovo medsebojno sinergijo, v problem usmerjeno policijsko delo, v skupnost usmerjeno policijsko delo ter obveščevalno vodeno policijsko dejavnost.</dc:description><dc:publisher>S. Dekleva]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-17 11:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47613</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
