<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47634"><dc:title>Strukturalna analiza samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami in dijakih brez posebnih potreb v srednjih poklicnih in strokovnih šolah</dc:title><dc:creator>Licardo,	Marta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmidt Krajnc,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič,	Karin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoodločanje</dc:subject><dc:subject>dijaki s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:description>V doktorski nalogi se ukvarjamo s samoodločanjem, zlasti pri dijakih z učnimi težavami. Skozi raziskovalno delo iščemo sinergijo med problemi, s katerimi se soočamo v procesih inkluzije za to populacijo dijakov, in možnostmi, ki jih ponuja samoodločanje za bolj uspešno spoprijemanje s problemi, ki se porajajo. V teoretičnem delu predstavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka teorij ter različne teoretične pristope in avtorje. Raziskovanje samoodločanja na teoretični in empirični ravni ponuja široke možnosti uporabe v praksi, in kot kažejo raziskave, lahko bistveno pripomore k bolj uspešnemu doseganju ciljev, višjemu šolskemu uspehu, uspešnejšemu prehodu na trg dela. Samoodločanje je po funkcionalnem modelu veščina, ki se je lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje, opolnomočenje in samozagovorništvo. Za spodbujanje samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami potrebujemo tudi ustrezno šolsko okolje, ki s svojimi vrednotami in odprtostjo to omogoča in podpira. V empiričnem delu primerjamo stopnjo samoodločanja med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez posebnih potreb (N=122), ugotavljamo razlike med spoloma, povezanost med samoodločanjem in učnim uspehom, zaznavanje samoodločanja dijaka s strani učiteljev ter samoodločanje v individualiziranih programih. Ugotovili smo, da dijaki s posebnimi potrebami izkazujejo nižjo stopnjo samoodločanja kot vrstniki (zlasti v izvršilnih funkcijah), da je samoodločanje pomembno povezano s šolskim uspehom, da se zaznave dijakov o njihovem samoodločanju razlikujejo od zaznav učiteljev ter da je treba dijake s posebnimi potrebami spodbujati v proaktivni komunikaciji, samostojnem učenju, izvršilnih funkcijah in večji stopnji vključenosti v proces individualiziranega programa.</dc:description><dc:publisher>M. Licardo]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-19 17:04:12</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>47634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
