<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47702"><dc:title>SAMOEVALVACIJA DELA MENTORJEV V KLINIČNEM OKOLJU ZDRAVSTVENE NEGE</dc:title><dc:creator>Žerdoner,	Lilijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijan,	Sabina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček-Trifkovič,	Klavdija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>študent</dc:subject><dc:subject>klinično okolje.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Zdravstvena nega pomembno vpliva na zdravljenje pacientov, zato je temeljni cilj izobraževanja v programu zdravstvene nege usposobiti strokovnjaka, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, za delo na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Medicinska sestra mora poznati in upoštevati načela profesionalne etike, povezovati teoretično znanje z različnih področij s praktičnimi izkušnjami pri delu s pacienti. Klinična praksa, njeno vodenje ter mentorstvo so pomembni dejavniki v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Vloga mentorjev v kliničnem okolju je zelo pomembna in odgovorna. Namen raziskave je preveriti, kako mentorji v kliničnih okoljih zdravstvene nege ocenjujejo in vrednotijo svoje delo s študenti.
Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnjevali diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, ki so v kliničnih okoljih mentorji študentom zdravstvene nege. Kvantitativni podatki so obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 17.0 verzije in deskriptivne statistike. Podatki so prikazani v tabelah in grafih.
Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se mentorji dodatno izobražujejo in pripravljajo na svoje delo – mentorstvo. Velik problem jim predstavlja pomanjkanje časa za ukvarjanje s študenti. Zaradi mentorstva se je okrepil njihov profesionalni razvoj, vendar pa so mnenja, da so s strani okolja, v katerem delajo, ter s strani izobraževalnih institucij premalo ovrednoteni in nagrajeni.
Sklep: V slovenskem prostoru bi se morali odgovorni zamisliti, koliko so cenjeni in vrednoteni ljudje, ki vzgajajo ter usposabljajo bodoče generacije, ki jih bomo v času svoje stiske še kako potrebovali.</dc:description><dc:publisher>[L. Žerdoner]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-29 17:20:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>