<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47870"><dc:title>Pomen molekularne diagnostike za zdravljenje bolnikov s sepso in večorgansko odpovedjo</dc:title><dc:creator>Markota,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sinkovič,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sepsa</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo</dc:subject><dc:subject>hemokulture</dc:subject><dc:subject>protimikrobna zdravila</dc:subject><dc:subject>osamitev povzročitelja</dc:subject><dc:description>Sepsa je življenje ogrožujoče stanje, ki jo povzroči okužba in za katero je značilen sindrom sistemskega vnetnega odziva. Umrljivost za za septičnim šokom je 40-80%. Ob uvedbi antibiotičnega zdravljenja povzročitelja sepse večinoma ne poznamo in je začetna izbira antibiotika večinoma izkustvena. Ker je začetna izbira antibiotičnega zdravljenja izkustvena, približno 20% bolnikov s sepso ne prejme ustreznega antibiotika. Izbira ustreznega antibiotika je pomembna, saj ustrezno začetno antibiotično zdravljenje zmanjša umrljivost bolnikov s sepso. Osamitev povzročitelja s standardnimi hemokulturami navadno traja vsaj 24 ur.Novejše metode določanja povzročiteljev, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (iz ang. polymerase chain reaction), omogočajo hitrejšo zaznavo povzročitelja in posledično hitrejšo uvedbo ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Vloga verižne reakcije s polimerazo pri zdravljenju bolnikov s sepso ni popolnoma pojasnjena.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-04-17 18:39:47</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47870</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>