Varnost skladišč za radioaktivne odpadkeKavčič, Roman (Avtor) Sotlar, Andrej (Mentor) Zupančič, Igor (Komentor) radioaktivne snoviradioaktivni odpadkiskladiščenje radioaktivnih odpadkovvarnostjedrska varnostdiplomske nalogePo nesreči v Fukušimi leta 2011 se ljudje mnogo pogosteje sprašujemo o vplivih ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje. Ta katastrofa je odmevala po vseh svetovnih medijih. Kot posledica razprav o prihodnosti in varnosti jedrske energije so bile sprejete nekatere spremembe na tem področju. Evropska komisija je dobila nalogo od Sveta EU, da pregleda obstoječe ukrepe za zagotavljanje varnosti na jedrskem področju in predlaga izboljšave. To se je tudi zgodilo leta 2014 z popravljeno direktivo o jedrski varnosti. Odmevala je tudi odločitev Nemčije, da opusti jedrski program do leta 2022. V javnosti bolj odmevajo nesreče, ki se zgodijo v jedrskih elektrarnah, vendar pa tudi dogodki, ki se lahko zgodijo v jedrskih objektih, kjer so shranjeni jedrski odpadki lahko povzročijo veliko škode. Problematika povezana v zvezi z jedrskimi odpadki, se na prvi pogled ne zdi tako pomembna kot posledice, ki jih povzroči nesreča v jedrski elektrarni, vendar pa menimo da bo v prihodnjih letih o njih vse več razprav. Ocenjujemo, da je trenutno varnostno stanje odlagališč z jedrskimi odpadki v Sloveniji zadovoljivo. Pregled stanja odlagališč v državah, kjer jedrska energija predstavlja pomemben delež pridobljene energije kot so Združene države Amerike, Nemčija ter Francija nam pove, da je skupna problematika naštetih držav vključno z Slovenijo dolgoročno zagotoviti odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov. Opozoriti je pomembno tudi na ranljivosti oziroma potencialne primere nevarnosti, ki pretijo objektom v zvezi z jedrsko energijo. In teh je veliko. Najbolj verjetni so človeški in naravni dejavniki ter teroristična dejanja. Kot primer pri posledicah nesreč in prav tako pri vzrokih, ki lahko privedejo do katastrofalnih razsežnosti sta primera nesreč v Fukušimi ter Černobilu. Pomemben je tudi nadzor nad subjekti, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji so Uprava RS za jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji ter agencija za radioaktivne odpadke. Ti subjekti tudi načrtujejo smernice in način razvoja jedrskih subjektov v prihodnosti. Pristojna za nadzor na mednarodni ravni je mednarodna Agencija za atomsko energijo. Vsi ti subjekti nadzora delujejo po ustrezni zakonodaji, po direktivi EU imenovani Direktiva Sveta 2011/70/ EUROATOM ter po nacionalni zakonodaji med katerimi sta najpomembnejša Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.R. Kavčič]20152015-04-18 17:56:17Diplomsko delo/naloga47873sl